Bumin kagan

Bumin kagan (staroturško 𐰉𐰆𐰢𐰣:𐰴𐰍𐰣, Bumïn qaγan, znan tudi kot Ilig kagan ali Jamï kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Yаmï qaγan) je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552. Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja (吐務 / 吐务) in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str.

Kazalo

11 odnosi: Ašina, Ašina Tuvu, Gokturki, Isik kagan, Istemi, Mukan kagan, Prvi turški kaganat, Seznam gokturških kaganov, Taspar kagan, Zahodni turški kaganat, 552.

Ašina

Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.

Poglej Bumin kagan in Ašina

Ašina Tuvu

Ašina Tuvu je bil zgodnji gokturški poglavar in prednik gokturških kaganov.

Poglej Bumin kagan in Ašina Tuvu

Gokturki

Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.

Poglej Bumin kagan in Gokturki

Isik kagan

Isik kagan (staroturško İssik Kağan) z osebnim imenom Ašina Keluo (阿史那科罗) je bil drugi kagan Turškega kaganata, * ni znano, † 553.

Poglej Bumin kagan in Isik kagan

Istemi

Istemi, Dizabul ali Ištemi Sir jabgu kagan je bil vladar zahodnega dela Gokturkov, ki je kasneje postal Zahodni turški kaganat in vladal Sogdijcem, * ni znano, † 575.

Poglej Bumin kagan in Istemi

Mukan kagan

Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.

Poglej Bumin kagan in Mukan kagan

Prvi turški kaganat

Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.

Poglej Bumin kagan in Prvi turški kaganat

Seznam gokturških kaganov

Krona turških kaganov, Narodni muzej Mongolije Kagan je bil naslov vladarjev srednjeveških turških ljudstev.

Poglej Bumin kagan in Seznam gokturških kaganov

Taspar kagan

Taspar kagan (sogdijsko t’asp’r γ’γ’n) ali Tatpar kagan (sogdijsko t’tp’r x’γ’n, rouransko Tadpar qaɣan, staroturško 𐱃𐱃𐰯𐰺𐰴𐰍𐰣, Tatpar qaγan) je bil tretji sin Bumin kagana in princese Vei Čangle (長樂公主) in od leta 572 do 581 četrti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 581.

Poglej Bumin kagan in Taspar kagan

Zahodni turški kaganat

Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.

Poglej Bumin kagan in Zahodni turški kaganat

552

552 (DLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bumin kagan in 552

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti