Odpri v Google MapsKazalo
79 odnosi: Abasidski kalifat, Ahmed ibn Fadlan, Al-Farabi, Al-Valid I., Aleksander II. Ruski, Algu, Amrak, Apa kagan, Avicenna, İzmir, Čagataj, Čehel Sotun, Ögedej, Berke, Bonn, Bumin kagan, Evrazijska stepa, Evropska pot E60, Ferganska dolina, Grad Peleș, Guidžov, Gur Emir, Hafez, Hamadan, Hatun, Hiva, Humajunova grobnica, Ibn Batuta, Iranska arhitektura, Islamska arhitektura, Islamska umetnost, Kadžarsko cesarstvo, Kajdu, Karakulska ovca, Kizilkum, Kongrati, Konje Urgenč, Kordova, Marco Polo, Mavzolej, Merv, Mongoli, Mongolsko cesarstvo, Muavija I., Mukan kagan, Nušibi, Omajadski kalifat, Palača Cotroceni, Petkova mošeja, Delhi, Preproga, ... Razširi indeks (29 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Buhara in Abasidski kalifat
Ahmed ibn Fadlan
Ahmed ibn Fadlān ibn al-'Abbās ibn Rāšid ibn Hammād (arabsko: أحمد بن فضلان بن العباس بن راشد بن حماد), arabski pisec in popotnik iz 10.
Poglej Buhara in Ahmed ibn Fadlan
Al-Farabi
Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.
Poglej Buhara in Al-Farabi
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.
Poglej Buhara in Al-Valid I.
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Poglej Buhara in Aleksander II. Ruski
Algu
Algu ali Alguj je bil od leta 1260 do 1265/1266 kan Čagatajskega kanata, * ni znano, † 1265/1266.
Poglej Buhara in Algu
Amrak
Ašhina Anluo (sogdijsko wmn’ x’γ’n, tradicionalno kitajsko 阿史那庵邏, enostavno 阿史那庵逻) je bil peti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † ni znano.
Poglej Buhara in Amrak
Apa kagan
Apa kagan (osebno ime) je bil sin Mukan kagana, ki ga je Taspar kagan leta 581 razglasil za kagana Prvega turškega kaganata.
Poglej Buhara in Apa kagan
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Poglej Buhara in Avicenna
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Buhara in İzmir
Čagataj
Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.
Poglej Buhara in Čagataj
Čehel Sotun
Čehel Sotun (perzijščina كاخ چهل ستون, kāḫ-e čehel sotūn, Palača štirideset stebrov je palača v okrožju palač Daulalatkana sredi velikega vrtnega kompleksa v bližini palače Ālī Qāpū in je bila dokončana pod Abasom II.
Poglej Buhara in Čehel Sotun
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Poglej Buhara in Ögedej
Berke
Berke Kan, mongolski vladar, * 1208, † 1266.
Poglej Buhara in Berke
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Buhara in Bonn
Bumin kagan
Bumin kagan (staroturško 𐰉𐰆𐰢𐰣:𐰴𐰍𐰣, Bumïn qaγan, znan tudi kot Ilig kagan ali Jamï kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Yаmï qaγan) je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552. Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja (吐務 / 吐务) in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str.
Poglej Buhara in Bumin kagan
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Buhara in Evrazijska stepa
Evropska pot E60
Evropska pot E60 je druga najdaljša cesta vseevropskega cestnega omrežja.
Poglej Buhara in Evropska pot E60
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Buhara in Ferganska dolina
Grad Peleș
Grad Peleș (romunsko Castelul Peleș, izgovarjava) je neorenesančni grad v Karpatih v bližini mesta Sinaia v okrožju Prahova v Romuniji na srednjeveški poti, ki povezuje Transilvanijo in Vlaško, zgrajen med letoma 1873 in 1914.
Poglej Buhara in Grad Peleș
Guidžov
Guidžov (alternativno Kvejčov (pinjin: Kweichow)) je kopenska provinca v jugozahodni regiji Ljudske republike Kitajske.
Poglej Buhara in Guidžov
Gur Emir
Gur Emir ali Guri Emir (uzbeško Amir Temur maqbarasi, Go'ri Amir, perzijsko گورِ امیر, Kraljev krob) je mavzolej azijskega osvajalca Timur Lenka v Samarkandu, Uzbekistan.
Poglej Buhara in Gur Emir
Hafez
Khāvdže Šams-od-Dīn Moḥamad Ḥāfeẓ-e Šīrāzī, znan po svojem nom-de-plume Hafez (Ḥāfeẓ, "hranilnik; (varni) imetnik"; 1325-139): Hafez (ali Hafis) e bil Perzijski lirski pesnik, njegova dela obravnavajo mnogi Iranci kot vrhunec perzijske literature.
Poglej Buhara in Hafez
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Poglej Buhara in Hamadan
Hatun
Hatun (mongolsko ᠬᠠᠲᠤᠨ, hatun ali хатан, hatan, perzijsko perzijsko خاتون, hātūn urdu, خاتون, hātūn, mn. خواتين, havātīn, turško hatun) je bil ženski plemiški naslov, dvojnik naslova kan ali kagan.
Poglej Buhara in Hatun
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Buhara in Hiva
Humajunova grobnica
Humajunova grobnica (perzijsko Maqbara-i Humayun) je Humajunova grobnica v Delhiju v Indiji.
Poglej Buhara in Humajunova grobnica
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Buhara in Ibn Batuta
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Poglej Buhara in Iranska arhitektura
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Buhara in Islamska arhitektura
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Buhara in Islamska umetnost
Kadžarsko cesarstvo
Kadžarsko cesarstvo (perz. دولت علیّه ایران; Dovlat-e Elije-je Irân; Vzvišena država Iran) je naziv za novoveško iransko državo pod kadžarsko rodbino.
Poglej Buhara in Kadžarsko cesarstvo
Kajdu
Kajdu (ᠬᠠᠢᠳᠤ Qaydu, Mongolska cirilica: Хайду) (c. 1230 – 1301) je bil pravnuk mongolskega kagana Ögedeja (1185–1241) in zato vodja dinastije Ögedej in de facto kan Čagatajskega kanata, dela Mongolskega cesarstva.
Poglej Buhara in Kajdu
Karakulska ovca
Karakulska ovca ali Karakul (imenovano po Qorakoʻl, mestu v regiji Buhara v Uzbekistanu) je pasma domačih debelorepih ovac, ki izvira iz Srednje Azije.
Poglej Buhara in Karakulska ovca
Kizilkum
Kizilkum (uzbeško Қизилқум, Kizilkum, قىزىلقۇم, kazaško Қызылқұм, Kizilkum, قىزىلقۇم, rusko Кызылкум, Kizilkum) je 15.
Poglej Buhara in Kizilkum
Kongrati
Mongolsko cesarstvo in njihovi sosedi okrog leta 1207 Kongrati, Kungrati, Ungirati, Kungirati Hongirat ali Hongirati (mongolsko хонгирад, Hongirad) so bili ena od velikih skupin mongolskih plemen.
Poglej Buhara in Kongrati
Konje Urgenč
Konje Urgenč ali Gurgandž (turkmensko Köneürgenç iz perzijskega کهنه گرگانج, Kuhna Gurgāndž, včasih tudi Konya-Urgench, v prevodu Stari Urgenč) je arheološko najdišče starega mesta Urgenč (turkmensko Ürgenç) in istoimenska občina v severnem Turkmenistanu tik ob meji z Uzbekistanom.
Poglej Buhara in Konje Urgenč
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej Buhara in Kordova
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Buhara in Marco Polo
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej Buhara in Mavzolej
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Buhara in Merv
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Buhara in Mongoli
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Buhara in Mongolsko cesarstvo
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Poglej Buhara in Muavija I.
Mukan kagan
Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.
Poglej Buhara in Mukan kagan
Nušibi
Nušibi ali Nu-šibi (kitajsko 弩失畢, pinjin Nǔ shībì, srednje kitajsko *nuoXɕiɪt̚piɪt̚) je bilo kitajsko skupno ime petih gokturških plemen desnega (zahodnega) krilaYu.
Poglej Buhara in Nušibi
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Buhara in Omajadski kalifat
Palača Cotroceni
Palača Cotroceni (romunsko Palatul Cotroceni) je uradna rezidenca predsednika Romunije na bulvarju Geniului št.
Poglej Buhara in Palača Cotroceni
Petkova mošeja, Delhi
Masdžid-i-Džehan-Numa (مسجدِ جهان نما), splošno znana kot Petkova mošeja v Delhiju, je ena največjih mošej v Indiji.
Poglej Buhara in Petkova mošeja, Delhi
Preproga
Perzijska svilena preproga iz Isfahana, Iran Prepróga je navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal.
Poglej Buhara in Preproga
Rueil-Malmaison
Rueil-Malmaison je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France, ob reki Seni.
Poglej Buhara in Rueil-Malmaison
Ruska zasedba Sibirije
Rusko osvajanje Sibirije se je dogajalo v 16.
Poglej Buhara in Ruska zasedba Sibirije
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Buhara in Samarkand
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Buhara in Sogdija
Sogdijščina
Sogdijščina je bil vzhodnoiranski jezik, ki se je govoril predvsem v srednjeazijski regiji Sogdiji s prestolnico Samarkand v sedanjem Uzbekistanu.
Poglej Buhara in Sogdijščina
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Buhara in Sovjetska zveza
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Buhara in Svilna pot
Tadž Mahal
Tadž Mahal (hindijsko ताज महल, iz perzijskega/urdujskega تاج محل - krona palač) je razkošen mavzolej pri mestu Agra v Indiji, ki ga je dal v 17.
Poglej Buhara in Tadž Mahal
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Buhara in Timur Lenk
Timuridi
Timuridi (perzijsko تیموریان), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.
Poglej Buhara in Timuridi
Togrul beg
Tugrul beg na Turkmenistanskem bankovcu za 1 manat Togrulov stolp, spomenik iz 12. stoletja, ki stoji južno od Teherana Togrul, tudi Toğrül, Tuğril, Tuğrul ali Toghrïl Beg, drugi vladar iz dinastije Turkov Seldžukov, * okrog 990 – † 4. september 1063 Togrul beg je združil turška plemena iz velikih step srednje Azije v plemensko zvezo, ki si je nadela ime po njegovem predniku Seldžuku in osvojil vzhodni Iran.
Poglej Buhara in Togrul beg
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Buhara in Transoksanija
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Buhara in Turkmenistan
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Buhara in Ulug Beg
Urgenč
Urgenč (uzbeško Urganč/Урганч/ئۇرگەنج, rusko Ургенч, Urgenč, perzijsko گرگانج, Gorgånch/Gorgānč/Gorgânc/Gurgandž) je mesto v zahodnem Uzbekistanu in glavno mesto Horezemske regije.
Poglej Buhara in Urgenč
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Buhara in Uzbekistan
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Buhara in Veliki Horasan
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Poglej Buhara in Veliki Iran
Vladimir, Rusija
Vladimir je mesto v Rusiji in glavno mesto Vladimirske oblasti.
Poglej Buhara in Vladimir, Rusija
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Poglej Buhara in Vseevropsko cestno omrežje
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Buhara in Zgodovina geografije
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Buhara in Zgodovina Irana
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Buhara in Zlata horda
1080
1080 (MLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Buhara in 1080
1127
1127 (MCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Buhara in 1127
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Buhara in 1207
1220
1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Buhara in 1220
1272
1272 (MCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Buhara in 1272
1333
1333 (MCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Buhara in 1333
Prav tako znan kot Bukhara.