Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Brom

Index Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Kazalo

  1. 80 odnosi: Akumulator, Alken, Atomski polmer, Železo, Živo srebro, Blatni vulkani Azerbajdžana, BR, Bromovodikova kislina, Diazonijeva sol, Dioksini, Dražljiva snov, Dvoatomna molekula, Elektrofil, Elektroluminiscenca, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 4. periode, Emil Kraepelin, Etan, Etanoilbromid, Eter, Etilbromid, Fenantren, Flerovij, Folikulitis, Friderik Pregl, Funkcionalna skupina, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Grafit, Grignardova reakcija, Halogen, Halon, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Jordanija, Justus von Liebig, Karbokation, Kemijska kinetika, Kemijski element, Kislina, Kritična temperatura, Kritična točka, Magnezijev prah, Mokra kemija, Molekularna geometrija, Mrtvo morje, Mullikenova lestvica, Nihonij, ... Razširi indeks (30 več) »

Akumulator

Avtomobilski akumulator Akumulator je elektrotehnična naprava za shranjevanje električne energije na posreden način preko kemične energije.

Poglej Brom in Akumulator

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Poglej Brom in Alken

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Brom in Atomski polmer

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Brom in Železo

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Poglej Brom in Živo srebro

Blatni vulkani Azerbajdžana

V Azerbajdžanu je več blatnih vulkanov kot kjerkoli na svetu, široko razširjenih po vsej državi.

Poglej Brom in Blatni vulkani Azerbajdžana

BR

BR je lahko.

Poglej Brom in BR

Bromovodikova kislina

Bromovodikova kislina je raztopina vodikovega bromida v vodi.

Poglej Brom in Bromovodikova kislina

Diazonijeva sol

Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.

Poglej Brom in Diazonijeva sol

Dioksini

Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.

Poglej Brom in Dioksini

Dražljiva snov

Dražljive snovi so snovi, ki razdražijo človeka ali človekovo telo (npr. kihanje, pekoča koža, oči,...). Zanje veljajo enaka navodila in zahteve kot za jedke snovi in druge zdravju škodljive snovi.

Poglej Brom in Dražljiva snov

Dvoatomna molekula

molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.

Poglej Brom in Dvoatomna molekula

Elektrofil

V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.

Poglej Brom in Elektrofil

Elektroluminiscenca

računala. Uporaba katodne luminiscence za projeciranje slike na TV zaslon. Delujoča elektroluminiscenčna nočna svetilka (z močjo 0,08 W pri 230 V, iz leta 1960; premer svetila 59 mm) Eléktroluminiscénca je pojav, ki nastane pod vplivom močnega električnega polja ali električnega toka (npr.

Poglej Brom in Elektroluminiscenca

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Brom in Elektronegativnost

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Poglej Brom in Elektronska lupina

Element 4. periode

Element 4.

Poglej Brom in Element 4. periode

Emil Kraepelin

Emil Wilhelm Georg Magnus Kraepelin, nemški psihiater, * 15. februar 1856, Neustrelitz, Nemčija, † 7. oktober 1926, München.

Poglej Brom in Emil Kraepelin

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Poglej Brom in Etan

Etanoilbromid

Etanoilbromid je brezbarvna tekočina, ki se na zraku obarva rumeno.

Poglej Brom in Etanoilbromid

Eter

Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.

Poglej Brom in Eter

Etilbromid

Etilbromid (tudi bromoetan; formula C2H5Br) je kemična spojina ogljika, vodika in broma.

Poglej Brom in Etilbromid

Fenantren

Fenantren je policiklični aromatski ogljikovodik, sestavljen iz treh zlitih benzenovih obročev.

Poglej Brom in Fenantren

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Brom in Flerovij

Folikulitis

Folikulitis je bakterijska okužba lasnega mešička v koži.

Poglej Brom in Folikulitis

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Poglej Brom in Friderik Pregl

Funkcionalna skupina

Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.

Poglej Brom in Funkcionalna skupina

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Brom in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Poglej Brom in Gostota elementov (podatkovna stran)

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Poglej Brom in Grafit

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Poglej Brom in Grignardova reakcija

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Poglej Brom in Halogen

Halon

Halón sodi v družino halogeniziranih ogljikovodikov (CFC).

Poglej Brom in Halon

Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.

Poglej Brom in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Poglej Brom in Ionski polmer

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Brom in Izparilna toplota

Jordanija

Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.

Poglej Brom in Jordanija

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Poglej Brom in Justus von Liebig

Karbokation

Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.

Poglej Brom in Karbokation

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Poglej Brom in Kemijska kinetika

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Brom in Kemijski element

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Poglej Brom in Kislina

Kritična temperatura

Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.

Poglej Brom in Kritična temperatura

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Poglej Brom in Kritična točka

Magnezijev prah

Magnezijev prah izhaja iz magnezija, osmega najpogostejega kemičnega elementa (simbol Mg), ki sestavlja okoli 2% zemljine skorje.

Poglej Brom in Magnezijev prah

Mokra kemija

Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.

Poglej Brom in Mokra kemija

Molekularna geometrija

Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.

Poglej Brom in Molekularna geometrija

Mrtvo morje

Mrtvo morje (hebrejsko.

Poglej Brom in Mrtvo morje

Mullikenova lestvica

Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.

Poglej Brom in Mullikenova lestvica

Nihonij

Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.

Poglej Brom in Nihonij

Ogljikov disulfid

Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.

Poglej Brom in Ogljikov disulfid

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Brom in Orbitala

Ozon

Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.

Poglej Brom in Ozon

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Brom in Periodni sistem elementov

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Poglej Brom in Razširitev periodnega sistema elementov

Rdečilo za ustnice

Rdečilo za ustnice Rdečilo za ustnice ali pogovorno »šminka« je kozmetični proizvod, ki se uporablja za obarvanje in nego ustnic.

Poglej Brom in Rdečilo za ustnice

Rentgenij

Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.

Poglej Brom in Rentgenij

Selenova kislina

Selenova kislina je selenova okso kislina s kemijsko formulo H2SeO4, natančneje (OH)2SeO2.

Poglej Brom in Selenova kislina

Seznam ameriških slikarjev

Seznam ameriških slikarjev.

Poglej Brom in Seznam ameriških slikarjev

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Brom in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Poglej Brom in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Poglej Brom in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Brom in Seznam kemijskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin.

Poglej Brom in Seznam medicinskih vsebin

Sol (kemija)

Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.

Poglej Brom in Sol (kemija)

Tabela izotopov

Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.

Poglej Brom in Tabela izotopov

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Brom in Tališča elementov (podatkovna stran)

Tenes

Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.

Poglej Brom in Tenes

Teobromin

Teobromin, nekoč znan kot ksanteoza, je grenak alkaloid kakavovca s kemijsko formulo C7H8N4O2. Najdemo ga v čokoladi kot tudi v številnih drugih živilih, vključno z listi čajevca in kolinega oreha.

Poglej Brom in Teobromin

Toluen

Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.

Poglej Brom in Toluen

Tropolon

Tropolon je hidroksiderivat tropona.

Poglej Brom in Tropolon

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Poglej Brom in Valenca

Vicinalnost (kemija)

funkcionalne skupine, sta označena z rdečo barvo. Vicinálnost (iz latinskega vicinus – sosed), skrajšano vic-, je v kemiji značilnost kateregakoli para funkcionalnih skupin, vezanega na dva sosednja ogljikova atoma (npr. 1,2-razmerje).

Poglej Brom in Vicinalnost (kemija)

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Brom in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Brom in Vodik

Vodikov bromid

Vodikov bromid (tudi Bromvodik; HBr) je zelo jedka snov, ki je lahko v plinastem ali tekočem stanju.

Poglej Brom in Vodikov bromid

Vrelišča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Brom in Vrelišča elementov (podatkovna stran)

Ynys Môn

Ynys Môn (Anglesey) je otok ob severozahodni obali Walesa.

Poglej Brom in Ynys Môn

Zdravilišče Lipik

Zdravilišče Lipik so zdraviliški in rekreacijski center v kraju Lipik na Hrvaškem.

Poglej Brom in Zdravilišče Lipik

35 (število)

35 (pétintrídeset) je naravno število, za katero velja 35.

Poglej Brom in 35 (število)

, Ogljikov disulfid, Orbitala, Ozon, Periodni sistem elementov, Razširitev periodnega sistema elementov, Rdečilo za ustnice, Rentgenij, Selenova kislina, Seznam ameriških slikarjev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam medicinskih vsebin, Sol (kemija), Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Tenes, Teobromin, Toluen, Tropolon, Valenca, Vicinalnost (kemija), Voda, Vodik, Vodikov bromid, Vrelišča elementov (podatkovna stran), Ynys Môn, Zdravilišče Lipik, 35 (število).