Hitreje kot brskalnik!
80 odnosi: Abbejevo število, Adiabatni eksponent, Albedo, Arrheniusova enačba, Atomska teža, Bel (enota), Bilijon, Boltzmannova konstanta, Brans-Dickeova teorija, Buckinghamov izrek π, Darcy-Weisbachova enačba, Darcyjev zakon, Dielektričnost, Einsteinova konstanta, Električna susceptibilnost, Elektrika in magnetizem, Elektronski magnetni moment, Fizikalna količina, Fizikalna konstanta, Fresnelovo število, Gostota električnega polja, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gravitacijsko polje, Henryjev zakon, Izkoristek, Izrek H, Jakobovo število, Jožef Stefan, John Henry Poynting, Koeficient odbojnosti, Koeficient prepustnosti, Koeficient upora, Konstanta, Konstanta fine strukture, Kotna minuta in sekunda, Kovarianca, Kvantno število, Landéjev množitelj g, Leo Graetz, Lomni količnik, Lovejevo število, Machovo število, Magnetna permeabilnost, Magnituda (astronomija), Meritev, Metrika FLRW, Milijarda, Milijon, Mohsova trdotna lestvica, Molski delež, ..., Momentna magnitudna lestvica, Numerična apertura, PH, Poissonovo število, Prostorski kot, Radian, Razsežnostna analiza, Relativni raztezek, Restitucijski koeficient trka, Reynoldsovo število, Søren Peder Lauritz Sørensen, Seznam fizikalnih vsebin, Sievert, Sistem geometriziranih enot, Skalirni faktor (kozmologija), Sklopitvena konstanta, Soliton, Specifična teža, Stefanovo število, Svetlobni izkoristek, Trdota po Brinellu, Trdota po Rockwellu, Trdota po Shoru, Trdota po Vickersu, Vektor (matematika), Vozelna precesija, Webrovo število, Wow!, 1 E4, 1 E5. Razširi indeks (30 več) »
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu. language.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Abbejevo število · Poglej več »
Adiabatni eksponent
Adiabátni eksponènt (tudi eksponènt izentrópe, adiabátni koeficiènt ali adiabátni índeks; oznaka κ in redkeje γ ali k) je v fiziki brezrazsežna količina in je določen kot razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično toploto pri stalni prostornini: kjer sta c_ molski specifični toploti.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Adiabatni eksponent · Poglej več »
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Albedo · Poglej več »
Arrheniusova enačba
Arrheniusova enačba je preprosta, vendar zelo točna empirična enačba odvisnosti konstante reakcijske hitrosti od aktivacijske energije in temperature.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Arrheniusova enačba · Poglej več »
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Atomska teža · Poglej več »
Bel (enota)
Bel (oznaka B) je brezrazsežna enota za razmerje dveh vrednosti neke količine (npr. moči ali energije ali napetosti).
Novo!!: Brezrazsežna količina in Bel (enota) · Poglej več »
Bilijon
Bilijón je število, ki označuje milijon milijonov.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Bilijon · Poglej več »
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Boltzmannova konstanta · Poglej več »
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Brans-Dickeova teorija · Poglej več »
Buckinghamov izrek π
Buckinghamov izrek π je osnovni izrek iz teorije podobnosti in razsežnostne analize.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Buckinghamov izrek π · Poglej več »
Darcy-Weisbachova enačba
Darcy-Weisbachova enačba je v hidravliki namenjena za računanje tlačnih izgub v ravnih ceveh krožnega preseka zaradi upora pri toku tekočine: oziroma izgube tlačne višine: kjer so: Koeficientu: rečejo koeficient krajevnih izgub.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Darcy-Weisbachova enačba · Poglej več »
Darcyjev zakon
Darcyjev zakon je fizikalni zakon o sorazmernosti med specifičnim pretokom tekočine skozi porozno snov in hidravličnim gradientom v laminarnem režimu (majhno Reynoldsovo število (\mathrm)).
Novo!!: Brezrazsežna količina in Darcyjev zakon · Poglej več »
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Dielektričnost · Poglej več »
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Einsteinova konstanta · Poglej več »
Električna susceptibilnost
Eléktrična susceptibílnost (oznaka χe) je snovna brezrazsežna konstanta, sorazmernostni faktor med električno polarizacijo v snovi in gostoto električnega polja v praznem prostoru pri opisu dielektrika v električnem polju.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Električna susceptibilnost · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Elektronski magnetni moment · Poglej več »
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Fizikalna količina · Poglej več »
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Fizikalna konstanta · Poglej več »
Fresnelovo število
Fresnelovo število je brezrazsežno število, ki se uporablja v optiki v teoriji uklona.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Fresnelovo število · Poglej več »
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Gostota električnega polja · Poglej več »
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Henryjev zakon
William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Henryjev zakon · Poglej več »
Izkoristek
Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Izkoristek · Poglej več »
Izrek H
Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Izrek H · Poglej več »
Jakobovo število
Jakobovo števílo (označba Ja) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot: kjer je c_ specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, T temperatura sistema, T_ temperatura vrelišča, q_ talilna toplota, \rho_ in \rho_ pa gostoti kapljevine in plina.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Jakobovo število · Poglej več »
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Novo!!: Brezrazsežna količina in Jožef Stefan · Poglej več »
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Novo!!: Brezrazsežna količina in John Henry Poynting · Poglej več »
Koeficient odbojnosti
Amplituda vala, ki se delno odbije in delno preide v drugo sredstvo. Koeficient odbojnosti (tudi koeficient refleksivnosti ali indeks odbojnosti) je razmerje med amplitudo ali gostoto energijskega toka vpadajoče svetlobe (elektromagnetnega valovanja) oziroma valovanja in amplitudo ali gostoto energijskega toka odbite svetlobe v primerih ko svetloba naleti na nezveznost (npr.: prehod iz enega sredstva v drugo).
Novo!!: Brezrazsežna količina in Koeficient odbojnosti · Poglej več »
Koeficient prepustnosti
Amplituda vala elektromagnetnega valovanja, ki se delno odbije in delno preide v drugo sredstvo. Keoficient prepustnosti je razmerje med amplitudo ali gostoto energijskega toka vpadajoče svetlobe (elektromagnetnega valovanja) oziroma poljubnega valovanja in amplitudo ali gostoto energijskega toka prepuščene svetlobe ali valovanja.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Koeficient prepustnosti · Poglej več »
Koeficient upora
Koeficiènt upôra (običajna oznaka cu, cv, Cd in CD) je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Koeficient upora · Poglej več »
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Konstanta · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Kotna minuta in sekunda · Poglej več »
Kovarianca
Kovarianca (oznaka \operatorname \,, včasih tudi \sigma_ \) je merilo, s katerim določamo, kako sta dve naključni spremenljivki povezani.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Kovarianca · Poglej več »
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Kvantno število · Poglej več »
Landéjev množitelj g
Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Landéjev množitelj g · Poglej več »
Leo Graetz
Leo Graetz, nemški fizik, * 26. september 1856, Breslau, Prusija (sedaj Wrocław, Poljska), † 12. november 1941, München, Nemčija.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Leo Graetz · Poglej več »
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Lomni količnik · Poglej več »
Lovejevo število
Lovejeva števila h, k in l so brezrazsežni parametri, ki merijo togost planetarnega telesa in občutljivost spremembe njegove oblike ob delovanju plimskih sil.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Lovejevo število · Poglej več »
Machovo število
Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Machovo število · Poglej več »
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Magnetna permeabilnost · Poglej več »
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Magnituda (astronomija) · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Meritev · Poglej več »
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Metrika FLRW · Poglej več »
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Milijarda · Poglej več »
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Milijon · Poglej več »
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Mohsova trdotna lestvica · Poglej več »
Molski delež
Mólski délež, tudi množinski delež (oznaka X), označuje delež molekul posamezne komponente v zmesi in je merilo za merjenje koncentracije.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Molski delež · Poglej več »
Momentna magnitudna lestvica
Momentna magnitudna lestvica (oznaka MW ali M) je v seizmologiji mera jakosti potresa po količini sproščene energije.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Momentna magnitudna lestvica · Poglej več »
Numerična apertura
Numerična apertura (NA) optičnega sistema je brezrazsežna količina, ki označuje obseg kotov, pod katerimi lahko sistem sprejme ali odda svetlobo.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Numerična apertura · Poglej več »
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Novo!!: Brezrazsežna količina in PH · Poglej več »
Poissonovo število
Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Poissonovo število · Poglej več »
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Novo!!: Brezrazsežna količina in Prostorski kot · Poglej več »
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Radian · Poglej več »
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Razsežnostna analiza · Poglej več »
Relativni raztezek
Rélativni raztézek (oznaka &epsilon) je brezrazsežna količina, določena pri raztezanju ali stiskanju kot razmerje med deformacijo Δl (raztezkom, skrčkom) nekega telesa in dolžino tega istega telesa (l) pred deformacijo: Relativni raztezek nastopa npr.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Relativni raztezek · Poglej več »
Restitucijski koeficient trka
upora zraka je kvadratni koren razmerja med višino odboja in višino predhodnega odboja enak restitucijskemu koeficientu trka med žogo in podlago Restitucijski koeficient trka je brezrazsežna količina, ki je določena kot razmerje med relativno hitrostjo po trku in relativno hitrostjo pred trkom.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Restitucijski koeficient trka · Poglej več »
Reynoldsovo število
Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Reynoldsovo število · Poglej več »
Søren Peder Lauritz Sørensen
Søren Peder Lauritz Sørensen, danski kemik, * 9. januar 1868, Havjebjerg, Danska, † 12. februar 1939, Charlottenlund.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Søren Peder Lauritz Sørensen · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Sievert
Sievert oz.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Sievert · Poglej več »
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Sistem geometriziranih enot · Poglej več »
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Skalirni faktor (kozmologija) · Poglej več »
Sklopitvena konstanta
Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Sklopitvena konstanta · Poglej več »
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Soliton · Poglej več »
Specifična teža
Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Specifična teža · Poglej več »
Stefanovo število
Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Stefanovo število · Poglej več »
Svetlobni izkoristek
vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Svetlobni izkoristek · Poglej več »
Trdota po Brinellu
Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Trdota po Brinellu · Poglej več »
Trdota po Rockwellu
Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Trdota po Rockwellu · Poglej več »
Trdota po Shoru
Trdota po Shoru je ena od metod za merjenje trdote trdnih snovi.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Trdota po Shoru · Poglej več »
Trdota po Vickersu
Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Trdota po Vickersu · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Vozelna precesija · Poglej več »
Webrovo število
površinske napetosti na tvorjenje mejne površine med dvema tekočinama Webrovo števílo je v mehaniki tekočin brezrazsežna količina, ki je pogosto uporabna pri analizi toka tekočin, kjer se prepletata dva različna tokova, še posebej pri večfaznih tokovih z močno ukrivljenimi površinami.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Webrovo število · Poglej več »
Wow!
Izpisek signala Wow! s komentarjem odkritelja, zdaj v zbirki Ohio History Connection »Wow!« je bil močan ozkopasoven radijski signal, ki ga je 15.
Novo!!: Brezrazsežna količina in Wow! · Poglej več »
1 E4
1 E4.
Novo!!: Brezrazsežna količina in 1 E4 · Poglej več »
1 E5
1 E5.
Novo!!: Brezrazsežna količina in 1 E5 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Brezdimenzijska količina, Brezdimenzijsko število, Brezrazsežno število, Brezrazsežnostna količina.
