Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Botanika

Index Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Kazalo

  1. 356 odnosi: Aaron Aaronsohn, Adansonia digitata, Adelbert von Chamisso, Adolphe Theodore Brongniart, Agrobotanika, Aimo Kaarlo Cajander, Al-Idrizi, Alar Karis, Albert Veliki, Albrecht Kossel, Alfonz Gspan (naravoslovec), Alfonz Pavlin, Alfred Cogniaux, Alfred Russel Wallace, Alma Maksimiljana Karlin, Alpski botanični vrt Juliana, Ambrogio Ghilini, Ambroz Haračić, Anastomoza, Anders Dahl, Andrej Fleischmann, Andrej Martinčič, Anemofilija, Angela Piskernik, Ankaran, Anton de Bary, Antonio de Nebrija, Arat, Arheologija, August Gustav Heinrich von Bongard, Šen Kuo, Šiška (botanika), Škocjanski zatok, Šrajbarski turn, Žarkasti likoris, Žiče, Slovenske Konjice, Žiga Graf, Žiga Zois, Žito, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Črna prst, Balzamovec, Barbara McClintock, Bazalne kritosemenke, Beringija, Biocenologija, Biogeografska regija, Biologija, Blaž Hafner, Blagajev volčin, ... Razširi indeks (306 več) »

Aaron Aaronsohn

Aaron Aaronsohn, judovski agronom, botanik, popotnik, podjetnik in sionistični politik, * 1876, Bacău, Romunija, † 15. maj 1919.

Poglej Botanika in Aaron Aaronsohn

Adansonia digitata

Adansonia digitata, afriški baobab, tudi opičji kruhovec, je najbolj razširjena drevesna vrsta iz rodu Adansonia, baobab – kruhovec in izvira iz afriške celine.

Poglej Botanika in Adansonia digitata

Adelbert von Chamisso

Adelbert von Chamisso, nemški pesnik in botanik, * 30. januar 1781, Boncourt Château, Ante, Francija, † 21. avgust 1838, Berlin, Prusija (zdaj Nemčija).

Poglej Botanika in Adelbert von Chamisso

Adolphe Theodore Brongniart

Adolphe Theodore Brongniart, francoski botanik, * 14. januar 1801, Pariz, Francija, † 18. februar 1876, Pariz, Francija.

Poglej Botanika in Adolphe Theodore Brongniart

Agrobotanika

Agrobotanik v ZDA Agrobotanika je področje botanike, ki preučuje lastnosti kulturnih rastlin.

Poglej Botanika in Agrobotanika

Aimo Kaarlo Cajander

Aimo Kaarlo Cajander, finski botanik, pedagog, politik in poslanec, * 4. april 1879, Uusikaupunki, † 21. januar 1943, Helsinki.

Poglej Botanika in Aimo Kaarlo Cajander

Al-Idrizi

Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah.

Poglej Botanika in Al-Idrizi

Alar Karis

Alar Karis, estonski politik in biolog; * 26. marec 1958, Tartu, Estonija.

Poglej Botanika in Alar Karis

Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Poglej Botanika in Albert Veliki

Albrecht Kossel

Albrecht Kossel (polno ime Ludwig Karl Martin Leonhard Albrecht Kossel), nemški biokemik in zdravnik, * 16. september, 1853, Rostock, Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemško cesarstvo, † 5. julij, 1927, Heidelberg, Baden-Württemberg, Weimarska republika.

Poglej Botanika in Albrecht Kossel

Alfonz Gspan (naravoslovec)

Alfonz vitez pl.

Poglej Botanika in Alfonz Gspan (naravoslovec)

Alfonz Pavlin

Alfonz Pavlin (tudi Alfonz Paulin), slovenski botanik, * 14. september 1853, Leskovec pri Krškem, † 1. december 1942, Ljubljana.

Poglej Botanika in Alfonz Pavlin

Alfred Cogniaux

Alfred Cogniaux, belgijski botanik, * 7. april 1841, † 15. april 1916.

Poglej Botanika in Alfred Cogniaux

Alfred Russel Wallace

Alfred Russel Wallace, OM, FRS, britanski naravoslovec, raziskovalec, geograf, antropolog in biolog, * 8. januar 1823, Usk, Monmouthshire, Wales, † 7. november 1913, Broadstone, Dorset, Anglija.

Poglej Botanika in Alfred Russel Wallace

Alma Maksimiljana Karlin

Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin, svetovna popotnica slovenskega rodu, pisateljica, pesnica in zbirateljica, * 12. oktober 1889, Celje, 14. januar 1950, Pečovnik pri Celju.

Poglej Botanika in Alma Maksimiljana Karlin

Alpski botanični vrt Juliana

Alpski botanični vrt Juliana v Trenti je leta 1926 ustanovil Albert Bois de Chesne (1871-1953) ob vznožju Kukle.

Poglej Botanika in Alpski botanični vrt Juliana

Ambrogio Ghilini

Ambrogio Ghilini Marchese di Maranzana, di Sezzé e Gamalero Conte di Rivalta, francoski general in botanik italijanskega rodu, * 16. februar 1756, † 15. december 1832.

Poglej Botanika in Ambrogio Ghilini

Ambroz Haračić

Ambroz Haračić, hrvaški botanik, meteorolog in srednješolski profesor, * 5. december 1855, Mali Lošinj, † 1. oktober 1916, Mali Lošinj.

Poglej Botanika in Ambroz Haračić

Anastomoza

hortenzije, v katerem je vidno mrežje anastomoz med žilami. Anastomóza je izraz, ki označuje zvezo dveh delov, ki omogoča njuno medsebojno povezanost.

Poglej Botanika in Anastomoza

Anders Dahl

Anders (Andreas) Dahl, švedski botanik, biolog in zdravnik, * 17. marec 1751, † 25. maj 1789.

Poglej Botanika in Anders Dahl

Andrej Fleischmann

Andrej Fleischmann (flájšman), slovenski botanik, vrtnar, vodja Botaničnega vrta v Ljubljani, * 22. november 1804, Beričevo, † 5. junij 1867, Ljubljana.

Poglej Botanika in Andrej Fleischmann

Andrej Martinčič

Andrej Tine Martinčič, slovenski botanik, * 22. maj 1935, Ljubljana.

Poglej Botanika in Andrej Martinčič

Anemofilija

Anemofilija (manj ustrezno anemogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša z vetrom.

Poglej Botanika in Anemofilija

Angela Piskernik

Spominska plošča na kapelškem farnem domu Angela Piskernik, slovenska botaničarka, muzealka, pedagoginja in naravovarstvenica, * 27. avgust 1886, Lobnik pri Železni Kapli, Koroška, † 23. december 1967, Ljubljana.

Poglej Botanika in Angela Piskernik

Ankaran

Ankaran je obmorsko zdraviliško in turistično naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.200 prebivalci.

Poglej Botanika in Ankaran

Anton de Bary

Heinrich Anton de Bary, nemški kirurg, botanik, mikrobiolog in mikolog, * 26. januar 1831, † 19. januar 1888.

Poglej Botanika in Anton de Bary

Antonio de Nebrija

Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.

Poglej Botanika in Antonio de Nebrija

Arat

Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).

Poglej Botanika in Arat

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Botanika in Arheologija

August Gustav Heinrich von Bongard

August Gustav Heinrich von Bongard, nemški botanik, * 12. september 1786, Bonn, Nemško cesarstvo, † november 1839, Sankt Peterburg.

Poglej Botanika in August Gustav Heinrich von Bongard

Šen Kuo

Šen Kuo (kitajsko: 沈括; pinjin: Shen Kuo) znan tudi kot Šen Gua, vljudnostno ime Cundžong (存中) ali pod psevdonimom Mengči (dandanes pogosto tudi Mengši) Veng (夢溪翁)Yao (2003), 544.

Poglej Botanika in Šen Kuo

Šiška (botanika)

Šiške ali cecidije so nenormalne bolezenske rastne tvorbe iz različnih rastlinskih tkiv, ki se pojavijo občasno zaradi vpliva patogenov mnogih vrst.

Poglej Botanika in Šiška (botanika)

Škocjanski zatok

Škocjanski zatok (Stramarski zaliv) je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto.

Poglej Botanika in Škocjanski zatok

Šrajbarski turn

Grad Šrajbarski turn, tudi grad Leskovec, je grajsko poslopje, ki leži v Leskovcu pri Krškem.

Poglej Botanika in Šrajbarski turn

Žarkasti likoris

Žarkasti likoris, lat.

Poglej Botanika in Žarkasti likoris

Žiče, Slovenske Konjice

Žiče so gručasta vas in sedež istoimenske krajevne skupnosti v Občini Slovenske Konjice.

Poglej Botanika in Žiče, Slovenske Konjice

Žiga Graf

Žiga Graf, slovenski farmacevt, kemik in botanik, * 28. julij 1801, Ljubljana, † 3. september 1838, Ljubljana.

Poglej Botanika in Žiga Graf

Žiga Zois

Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.

Poglej Botanika in Žiga Zois

Žito

Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn. Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati.

Poglej Botanika in Žito

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Botanika in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Črna prst

Črna prst (1844 m) je gora na jugovzhodu Julijskih Alp.

Poglej Botanika in Črna prst

Balzamovec

Balzamovec (znanstveno ime Abies balsamea) je iglasto drevo iz družine borovk, ki je samoniklo v Severni Ameriki.

Poglej Botanika in Balzamovec

Barbara McClintock

Barbara McClintock, ameriška genetičarka, prejemnica Nobelove nagrade, * 16. junij 1902, Hartford, Connecticut, Združene države Amerike, † 2. september 1992, Huntington, New York.

Poglej Botanika in Barbara McClintock

Bazalne kritosemenke

Bazalne kritosemenke so skupina kritosemenk, ki se je zgodaj odcepila od linije, iz katere izvira največji delež kritosemenk.

Poglej Botanika in Bazalne kritosemenke

Beringija

Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.

Poglej Botanika in Beringija

Biocenologija

Biocenologija ali Sinekologija je veda iz področja ekologije, ki se ukvarja s sobivanjem in medsebojnimi povezavami številnih rastlinskih in živalskih vrst (življenjskih združb ali biocenoz).

Poglej Botanika in Biocenologija

Biogeografska regija

Biogeografska regija ali ekoobmočje je območje z relativno homogenimi ekološkimi razmerami s skupnimi značilnostmi in je najširša biogeografska razdelitev zemeljske površine, ki temelji na distribucijskih vzorcih kopenskih organizmov.

Poglej Botanika in Biogeografska regija

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Botanika in Biologija

Blaž Hafner

Blaž Hafner, slovenski zdravnik, * 23. avgust 1758, Škofja Loka, † 10. avgust 1834, Ilirska Bistrica.

Poglej Botanika in Blaž Hafner

Blagajev volčin

Blagajev volčin, tudi beli kozlovec, rumena jožefca, kraljeva roža, blagajka in igalkaPerko, Orožen Adamič; 1999, str.

Poglej Botanika in Blagajev volčin

Boštanj, Sevnica

Boštanj je naselje z okoli 300 prebivalci in središče Krajevne skupnosti Boštanj v Občini Sevnica nasportnem (desnem) bregu Save pri Sevnici.

Poglej Botanika in Boštanj, Sevnica

Boštjan Dvořak

Boštjan Dvořák slovenski jezikoslovec, raziskovalec, prevajalec, poliglot, botanik, zoolog, * 23. junij 1971, Koper.

Poglej Botanika in Boštjan Dvořak

Bosanski bor

Bosanski bor ali Heldreichov bor, znanstveno ime Pinus holdreichii (sinonim P. leucodermis; družina Pinaceae) je vrsta bora, ki izvira iz goratih območij Balkana in južne Italije.

Poglej Botanika in Bosanski bor

Botanični slovar

Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.

Poglej Botanika in Botanični slovar

Botanični vrt v Padovi

Botanični vrt Univerze v Padovi (Italijansko: Orto Botanico dell’ Universita di Padua), pogovorno pogosto zgolj Botanični vrt v Padovi (it. Orto Botanico Padua) ali padovanski botanični vrt, je najstarejši na istem mestu delujoči univerzitetni botanični vrt na svetu.

Poglej Botanika in Botanični vrt v Padovi

Botanični vrt, Montpellier

Jardin des plantes de Montpellier je zgodovinski botanični vrt in arboretum velikosti 46.460 m², ki leži ob Boulevard Henri IV, v Montpellieru, v departmaju Hérault, v regiji Oksitanija, Francija.

Poglej Botanika in Botanični vrt, Montpellier

Branko Rudolf

Branko Rudolf, slovenski esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj, * 31. oktober 1904, Slovenske Konjice, † 22. april 1987, Maribor.

Poglej Botanika in Branko Rudolf

Brazilski narodni muzej

Brazilski narodni muzej (portugalsko Museu Nacional) je bila najstarejša znanstvena ustanova Brazilije in eden največjih muzejev naravoslovja in antropologije v Amerikah.

Poglej Botanika in Brazilski narodni muzej

Bučevke

Bučevke (znanstveno ime Cucurbitaceae) so rastlinska družina z okrog 125 rodovi in 825 vrstami.

Poglej Botanika in Bučevke

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Poglej Botanika in Carl Linnaeus

Carl Wilhelm von Nägeli

Carl Wilhelm von Nägeli, švicarski botanik, * 27. marec 1817, Kilchberg, Švica, † 10. maj 1891, München, Nemčija.

Poglej Botanika in Carl Wilhelm von Nägeli

Celična biologija

Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.

Poglej Botanika in Celična biologija

Centralna biotehniška knjižnica in Osrednji specializirani informacijski center za biotehniko, Ljubljana

Centralna biotehniška knjižnica (dalje CBK) je osrednja visokošolska knjižnica in specializirani informacijsko - dokumentacijski center za biotehniške vede, ki deluje v sklopu Biotehniške fakultete (dalje BF) Univerze v Ljubljani.

Poglej Botanika in Centralna biotehniška knjižnica in Osrednji specializirani informacijski center za biotehniko, Ljubljana

Cepivo (razločitev)

Cepivo ima več pomenov.

Poglej Botanika in Cepivo (razločitev)

Charles Darwin

Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.

Poglej Botanika in Charles Darwin

Charles Nodier

Charles Nodier, s polnim imenom Jean-Charles-Emmanuel Nodier, francoski pesnik pisatelj, leksikograf, prirodopisec in urednik, * 29. april 1780, Besançon, † 27. januar 1844, Pariz.

Poglej Botanika in Charles Nodier

Charles Samuel Myers

Charles Samuel Myers, angleški psiholog, * 13. marec 1873, London, † 12. oktober 1946, Winsford, Somerset.

Poglej Botanika in Charles Samuel Myers

Charles Theodor Mohr

Charles Theodor Mohr (krščen kot Karl Theodor Mohr), nemško-ameriški farmacevt in botanik, * 24. december 1824, Esslingen na Neckarju, Nemčija, † 17. julij 1901.

Poglej Botanika in Charles Theodor Mohr

Clemens Maria Franz von Bönninghausen

Clemens Maria Franz von Bönninghausen, nizozemsko-nemški odvetnik in botanik, * 12. marec 1785, † 26. januar 1864.

Poglej Botanika in Clemens Maria Franz von Bönninghausen

Cvetni diagram

Cvetni diagram je grafična in geometrična metoda, s pomočjo katere se prikazuje zgradbo (morfologijo) rastlinskega cveta.

Poglej Botanika in Cvetni diagram

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Poglej Botanika in Daniel Bernoulli

Dardžiling

Dardžiling (দার্জিলিং, Darjeeling) je mestece in občina v indijski zvezni državi Zahodna Bengalija.

Poglej Botanika in Dardžiling

David Goodall (botanik)

David William Goodall, angleško-avstralski botanik in ekolog, * 4. april 1914, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 10. maj 2018, Liestal, Švica.

Poglej Botanika in David Goodall (botanik)

Davorin Hostnik

Davorin Martin Matvejevič Hostnik, slovenski publicist, prevajalec, filolog in pedagog; * 14. september 1853, Podroje v občini Šmartno pri Litiji, † 26. marec 1929, Rilsk, Rusija.

Poglej Botanika in Davorin Hostnik

Deblo (taksonomija)

Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.

Poglej Botanika in Deblo (taksonomija)

Dicearh

Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.

Poglej Botanika in Dicearh

Dietil eter

Dietilni eter, znan tudi kot eter in etoksietan, je bistra, brezbarvna in zelo vnetljiva tekočina z nizkim vreliščem in značilnim vonjem.

Poglej Botanika in Dietil eter

Dimitrie Brândză

Dimitrie Brândză, romunski botanik in akademik, * 1846, † 1895.

Poglej Botanika in Dimitrie Brândză

Dom Pristava v Javorniškem Rovtu

Dom Pristava v Javorniškem Rovtu je graščina ob vznožju Karavank v Občini Jesenice v severnozahodni Sloveniji.

Poglej Botanika in Dom Pristava v Javorniškem Rovtu

Dragotin Dežman

Dragotin Dežman (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann), politik, arheolog, botanik in kustos slovenskega rodu, * 3. januar 1821, Idrija, † 11. marec 1889, Ljubljana.

Poglej Botanika in Dragotin Dežman

Drevo

Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.

Poglej Botanika in Drevo

Duglazija

''Pseudotsuga menziesii'' ''Pseudotsuga menziesii'' Duglazija (znanstveno ime Pseudotsuga menziesii) je iglasto drevo iz družine borovk, ki je samorasla v zahodnem delu Severne Amerike.

Poglej Botanika in Duglazija

Eduard Buchner

Eduard Buchner, nemški kemik in botanik, * 20. maj 1860, München, Nemčija, † 13. avgust 1917, Focșani, Romunija.

Poglej Botanika in Eduard Buchner

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Botanika in Ekologija

Ekosistem

Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.

Poglej Botanika in Ekosistem

Elias Magnus Fries

Elias Magnus Fries, švedski botanik in mikolog, * 15. avgust 1794 Kirchspiel, Femsjö, Jönköpings län, Småland; † 8. februar 1878 Uppsala.

Poglej Botanika in Elias Magnus Fries

Emanuel Mendez da Costa

Emanuel Mendez da Costa, FRS, angleško-judovski botanik, naravoslovec in filozof, * 1717, † 1791.

Poglej Botanika in Emanuel Mendez da Costa

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Poglej Botanika in Enciklopedija

Endoderm

Endoderm ali endodermis je primarno krovno tkivo, ki predstavlja najbolj notranjo plast rastlinske skorje ali korteksa.

Poglej Botanika in Endoderm

Endosimbioza

doi.

Poglej Botanika in Endosimbioza

Entomofilija

Entomofilija (manj ustrezno entomogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo žuželke.

Poglej Botanika in Entomofilija

Eponim

Eponimi (grško eponymon.

Poglej Botanika in Eponim

Eric Mjöberg

Eric Georg Mjöberg, švedski entomolog, etnograf in raziskovalec, * 6. avgust 1882, Ås, † 8. julij 1938, Stockholm.

Poglej Botanika in Eric Mjöberg

Ernest Mayer

Ernest Mayer, slovenski botanik, * 10. november 1920, Zgornji Tuhinj, † 17. marec 2009.

Poglej Botanika in Ernest Mayer

Etnobotanika

Etnobotanika (iz etnologija - narodoslovje in botanika – rastlinoslovje) je znanstvena veda o odnosih med ljudmi in rastlinami.

Poglej Botanika in Etnobotanika

Félix Avelar Brotero

Félix Avelar Brotero, portugalski biolog in pedagog, * 1744, † 1828.

Poglej Botanika in Félix Avelar Brotero

Fenologija

Fenologija (iz grške besede φαινομαι, phainomai - pojaviti se) je veja ekologije, ki proučuje zakonitosti periodičnih pojavov v razvojnem ciklu rastlin in živali ter ugotavlja njihovo odvisnost od sezonskih in letnih nihanjh podnebnih dejavnikov okolja.

Poglej Botanika in Fenologija

Ferdinand Seidl

Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog, * 10. marec 1856, Novo mesto, † 1. december 1942, Novo mesto.

Poglej Botanika in Ferdinand Seidl

Fleischmannov rebrinec

Fleischmanov rebrinec (znanstveno ime Plastinaca sativa L. var. fleischmanni (Hladnik) Burnat) je varieteta pastinaka iz družine kobulnic, slovenski endemit, ki ga v naravnem okolju ne najdemo več, pač pa samo še v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

Poglej Botanika in Fleischmannov rebrinec

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Poglej Botanika in Fotosinteza

Fran Dolšak

Fran Dolšak, slovenski zdravnik in botanik, * 27. marec 1877, Ljubljana, † 30. januar 1941, Ljubljana.

Poglej Botanika in Fran Dolšak

Fran Jesenko

Fran Jesenko, slovenski botanik in genetik, * 14. marec 1875, Škofja Loka, † 14. julij 1932, Ljubljana.

Poglej Botanika in Fran Jesenko

Fran Kocbek

Fran Kocbek, slovenski učitelj, organizator planinstva, pisatelj in publicist, * 26. januar 1863, Ločki Vrh, † 7. avgust 1930, Gornji Grad.

Poglej Botanika in Fran Kocbek

Franc Hladnik

Franc de Paula Hladnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in botanik, * 29. marec 1773, Idrija, † 25. november 1844, Ljubljana.

Poglej Botanika in Franc Hladnik

Franc Juvan

Franc Juvan, slovenski vrtnar, * 10. oktober 1875, Ljubljana-Polje, † 29. junij 1960, Ljubljana.

Poglej Botanika in Franc Juvan

Franc Sušnik (botanik)

Franc Sušnik, slovenski botanik, * 28. december 1930, Prevalje, † 12. september 1996, Prevalje.

Poglej Botanika in Franc Sušnik (botanik)

France Šuštar

France Šuštar, slovenski botanik, * 12. oktober 1923, Šmartno pod Šmarno goro, † 16. april 2016, Ljubljanaosmrtnica.

Poglej Botanika in France Šuštar

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Poglej Botanika in Francesco Bianchini

Franz Xaver von Wulfen

Baron Franz Xaver von Wulfen, avstrijski jezuit, botanik in mineralog, * 5. november 1728, Beograd, † 16. marec 1805, Celovec, Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Botanika in Franz Xaver von Wulfen

Freiburg im Breisgau

Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Botanika in Freiburg im Breisgau

Friderik Kokalj

Friderik Kokalj (tudi Kokeil), slovenski upravni uradnik, botanik * 23. december 1802, Ljubljana, 31. marec 1865, Celovec.

Poglej Botanika in Friderik Kokalj

Friderik Velbič

Friderik Velbič (Friedrich Martin Josef Welwitsch), avstrijski raziskovalec in botanik, * 5. februar 1806, Gospa Sveta, Avstrijsko cesarstvo, † 20. oktober 1872, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Botanika in Friderik Velbič

Froelichov svišč

Froelichov svišč (znanstveno ime Gentiana froelichii) je endemična in hemikriptofitna trajnica iz rodu sviščev (Gentiana) in družine sviščevk (Gentianaceae), ki se pojavlja v jugovzhodnih Alpah.

Poglej Botanika in Froelichov svišč

Gabrijel Tomažič

Gabrijel Tomažič, slovenski botanik, fitocenolog, zoolog, geolog, paleontolog, fiziolog, * 23. marec 1899, Roč v Istri (Hrvaška), † 12. maj 1977, Vrhnika.

Poglej Botanika in Gabrijel Tomažič

Günther Beck von Mannagetta und Lerchenau

Günther von Mannagetta und Lërchenau Beck, nemški botanik, * 25. avgust 1856, Pressburg, † 23. junij 1931, Praga.

Poglej Botanika in Günther Beck von Mannagetta und Lerchenau

Giovanni Antonio Scopoli

Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).

Poglej Botanika in Giovanni Antonio Scopoli

Glog

Glòg (znanstveno ime Crataegus) je zelo razširjen grm oz.

Poglej Botanika in Glog

Gregor Mendel

Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).

Poglej Botanika in Gregor Mendel

Grintovec

Grintovec (včasih tudi Grintavec) je z 2558 metri najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.

Poglej Botanika in Grintovec

Gspan

Gspan je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.

Poglej Botanika in Gspan

Gualterio Looser Schallemberg

Gualterio Looser Schallemberg, švicarsko-čilenski botanik, * 4. september 1898, † 22. julij 1982.

Poglej Botanika in Gualterio Looser Schallemberg

Gustaf Johan Billberg

Gustaf Johan Billberg, švedski botanik, zoolog in anatom, * 14. junij 1772, † 26. november 1844.

Poglej Botanika in Gustaf Johan Billberg

Haberlandt

Haberlandt je priimek več ljudi.

Poglej Botanika in Haberlandt

Hans Spemann

Hans Spemann, nemški embriolog, nobelovec, * 27. junij 1869, Stuttgart, Kraljevina Württemberg (danes Nemčija), † 9. september 1941 (v nekaterih virih 12. september), Freiburg.

Poglej Botanika in Hans Spemann

Haus der Natur, Salzburg

Planeti Haus der Natur (Naravoslovna hiša) je naravoslovni in tehnični muzej v Salzburgu v Avstriji.

Poglej Botanika in Haus der Natur, Salzburg

Henri Braconnot

Henri Braconnot, francoski kemik, botanik in farmacevt, * 29. maj 1780, Commercy, Francija, † 15. januar 1855, Nancy, Francija.

Poglej Botanika in Henri Braconnot

Henrik Freyer

Henrik Freyer (frájer), slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec, preparator, * 8. julij 1802, Idrija, † 21. avgust 1866, Ljubljana.

Poglej Botanika in Henrik Freyer

Herajon na Samosu

Herajon na Samosu je bilo veliko svetišče boginje Here v južni pokrajini Samos, v Grčiji, 6 km jugozahodno od antičnega mesta, v nižini in močvirni rečni kotlini blizu morja.

Poglej Botanika in Herajon na Samosu

Herbarij

''Vitellaria paradoxa'', primer rastline v herbariju. Sušilna peč za herbarijske rastline. Herbarij (iz latinščine herba.

Poglej Botanika in Herbarij

Herman Boerhaave

Herman Boerhaave (nizozemski botanik, kemik, krščanski humanist in zdravnik evropskega slovesa, * 31. december 1668, † 23. september 1738. Velja za utemeljitelja kliničnega poučevanja in sodobne učne bolnišnice; nekateri ga imenujejo tudi »oče fiziologije«.. Najbolj poznan je po tem, da je dokazal povezavo simptomov z lezijami (poškodbami) in da je prvi izoliral sečnino iz urina.

Poglej Botanika in Herman Boerhaave

Hidrofilija

Hidrofilija (manj ustrezno hidrogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za razmeroma slabo razširjen tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša s pomočjo vode.

Poglej Botanika in Hidrofilija

Hieronymus Bock

Hieronymus Bock, nemški botanik in zdravnik, * 1489, † 21. februar 1554, Hornbach, Pfalz.

Poglej Botanika in Hieronymus Bock

Hildegarda iz Bingna

Hildegarda iz Bingna, nemška opatinja, meniška voditeljica, mistikinja, pisateljica in ljubiteljska skladateljica, * 16. september 1098, Bermsheim, Nemčija, † 17. september 1179, Bingen, Nemčija.

Poglej Botanika in Hildegarda iz Bingna

Hirc

Hirc je priimek več oseb.

Poglej Botanika in Hirc

Howard Kelly

Howard Kelly, ameriški ginekolog, * 20. februar 1858, Camden, New Jersey, Združene države Amerike, † 12. januar 1943, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike.

Poglej Botanika in Howard Kelly

Hugo Gunckel Lüer

Hugo Gunckel Lüer, čilenski univerzitetni profesor, farmacevt in botanik, * 1901, Valdivia, † 1997, Santiago de Chile.

Poglej Botanika in Hugo Gunckel Lüer

Humboldtovska univerza

Humboldtovska univerza je ime za univerzitetni princip, ki združuje raziskovanje in poučevanje.

Poglej Botanika in Humboldtovska univerza

Integument

sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.

Poglej Botanika in Integument

Italijanski renesančni vrt

Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.

Poglej Botanika in Italijanski renesančni vrt

Ivan Mozetič

Ivan Mozetič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in ljudski zdravnik * 26. avgust 1889, Miren, † 9. februar 1971, Ravne pri Cerknem.

Poglej Botanika in Ivan Mozetič

Ivan Nepomuk Biatzóvszky

Ivan Nepomuk Biatzóvszky (tudi Biatzowsky), slovaški zdravnik, ki je deloval v Ljubljani, * 1. maj 1801, Dunaj, † 18. oktober 1863, Salzburg.

Poglej Botanika in Ivan Nepomuk Biatzóvszky

Ivan Tušek

Ivan Tušek, slovenski pedagog, naravoslovec, pisatelj in prevajalec, * 13. avgust 1835, Martinj Vrh, † 10. marec 1877, Ljubljana.

Poglej Botanika in Ivan Tušek

Izabela Textorisová

Izabela Textorisová, slovaška botaničarka, * 16. marec 1866, Ratkova, Avstrijsko cesarstvo, † 12. september 1949, Krupina, Češkoslovaška.

Poglej Botanika in Izabela Textorisová

Jagoda

štiri vrste plodov - jagode (velikost ni sorazmerna). V smeri urinega kazalca od desne:ameriška vinska trta, kaki, kosmulja, rdeči ribez (vrh) Jágoda (lat. bacca) je v botaniki enostavni sočni zaprti plod, ki se tvori iz cvetnega pestiča.

Poglej Botanika in Jagoda

Jagodnjak

Jagodnjak (znanstveno ime Fragaria) je rod družine rožnic.

Poglej Botanika in Jagodnjak

Jakob Zupančič (znanstvenik)

Jakob Zupančič, slovenski gimnazijski profesor matematike in fizike, * 11. julij 1871, Sela pri Šmarju, † 20. avgust 1939, Ljubljana.

Poglej Botanika in Jakob Zupančič (znanstvenik)

Jan Commelin

Jan Commelin, nizozemski botanik in pedagog, * 23. april 1629, Amsterdam, † 19. januar 1692, Amsterdam.

Poglej Botanika in Jan Commelin

Jan Just Bos

Jan Justus Bos, nizozemski veslač, botanik in televizijski voditelj, 28. julij 1939, Balikpapan, Nizozemska Vzhodna Indija, † 24. marec 2003, Oosterbeek, Nizozemska.

Poglej Botanika in Jan Just Bos

Janez Žiga Valentin Popovič

Janez Žiga Valentin Popovič,, štajerski polihistor, * 9. februar 1705, Arclin pri Celju, † 21. november 1774, Perchtoldsdorf blizu Dunaja.

Poglej Botanika in Janez Žiga Valentin Popovič

Janez Mihael Žagar

Janez Mihael Žagar (tudi Sagar), polihistor (zdravnik, veterinar), plemič, * 2. november 1732, Damelj pri Vinici, † 18. julij 1813, Praga.

Poglej Botanika in Janez Mihael Žagar

Janez Puhar

Janez Avguštin Puhar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, izumitelj in fotograf, * 26. avgust 1814, Kranj, † 7. avgust 1864, Kranj.

Poglej Botanika in Janez Puhar

Jean-Baptiste Édouard Bornet

Jean-Baptiste Édouard Bornet, francoski botanik in akademik, * 2. september 1828, Guérigny, † 18. december 1911, Pariz.

Poglej Botanika in Jean-Baptiste Édouard Bornet

Jean-Baptiste de Lamarck

Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet, Chevalier de Lamarck, francoski vojak, biolog in akademik, * 1. avgust 1744, Bazentin-le-Petit, Picardie, severna Francija, † 18. december 1829, Pariz.

Poglej Botanika in Jean-Baptiste de Lamarck

Jean-François Séguier

Jean-François Séguier, francoski astronom in botanik, * 25. november 1703, Nîmes, Francija, † 1. september 1784, Nîmes.

Poglej Botanika in Jean-François Séguier

Jelena De Belder-Kovačič

Jelena baronica de Belder-Kovačič, slovenska botaničarka, * 23. avgust 1925, Jesenovec, Beli Manastir na Hrvaškem Jelena in Robert De Belder, Plemenita kot mati narava, † 31. avgust 2003, Krk.

Poglej Botanika in Jelena De Belder-Kovačič

Jože Bavcon

Jože Bavcon, slovenski botanik, * 23. januar 1962, Ljubljana.

Poglej Botanika in Jože Bavcon

Jože Lazar

Jože Lazar, slovenski botanik, * 6. april 1903, Lokve pri Dobrniču, † 17. december 1975, Ljubljana.

Poglej Botanika in Jože Lazar

Jožef Kalasanc Erberg

Jožef Kalasanc Erberg, kranjski botanik in literarni zgodovinar, * 27. avgust 1771, Ljubljana, † 10. julij 1843, Dol pri Ljubljani.

Poglej Botanika in Jožef Kalasanc Erberg

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Botanika in Jožef Stefan

Johann Friedrich von Eschscholtz

Johann Friedrich von Eschscholtz, nemški botanik, zdravnik, zoolog in entomolog, * 1. november 1793, Dorpat (danes Tartu, Estonija), Rusko cesarstvo, † 19. maj 1831.

Poglej Botanika in Johann Friedrich von Eschscholtz

John Edward Gray

John Edward Gray, FRS, angleški zoolog, * 12. februar 1800, Walsall, Anglija, Združeno kraljestvo, † 7. marec 1875, London.

Poglej Botanika in John Edward Gray

John Ellis (prirodoslovec)

John Ellis, FRS, britanski trgovec in prirodoslovec, * 1710, † 15. oktober 1776.

Poglej Botanika in John Ellis (prirodoslovec)

John Ray

John Ray, britanski botanik, briolog, ornitolog, zoolog, teolog, * 29. november 1627, Black Notley, Anglija, † 17. januar 1705, Black Notley.

Poglej Botanika in John Ray

John Ronald Reuel Tolkien

John Ronald Reuel Tolkien, angleški pisatelj, * 3. januar 1892, Bloemfontein, Republika Južna Afrika, † 2. september 1973, Bournemouth, grofija Hampshire, Anglija, avtor Hobita in Gospodarja prstanov.

Poglej Botanika in John Ronald Reuel Tolkien

John Ruskin

John Ruskin (8. februar 1819–20. januar 1900) je bil vodilni angleški umetniški kritik viktorijanske dobe, pa tudi umetniški pokrovitelj, tehnični risar, slikar akvarelov, ugleden družbeni mislec in človekoljub.

Poglej Botanika in John Ruskin

John William Draper

John William Draper, ameriški filozof, zdravnik, kemik, zgodovinar in fotograf angleškega rodu, * 5. maj 1811, St Helens, grofija Lancashire (danes Merseyside), Anglija, † 4. januar 1882, Hastings-on-Hudson, New York, ZDA.

Poglej Botanika in John William Draper

Joseph Banks

Sir Joseph Banks, prvi baronet, angleški prirodoslovec in botanik, * 13. februar 1743, London, † 19. junij 1820, London.

Poglej Botanika in Joseph Banks

Joseph Dalton Hooker

Sir Joseph Dalton Hooker, OM, OB, GCSI, PRS, britanski botanik in raziskovalec, * 30. junij 1817, Halesworth, Suffolk, † 10. december 1911.

Poglej Botanika in Joseph Dalton Hooker

Josip Pančić

Josip Pančić, srbski zdravnik in botanik,, * 17. april 1814, Ugrini pri Bribirju, † 8. marec 1888, Beograd.

Poglej Botanika in Josip Pančić

Josip Ukmar

Josip Ukmar, slovenski naravoslovec fitocenolog, * 21. avgust 1894, Kopriva, † 5. julij 1982, Sežana.

Poglej Botanika in Josip Ukmar

Jurij Dolinar (zdravnik)

Jurij Dolinar tudi Dolliner, slovenski zdravnik in botanik, * 11. april 1794, Radeče, † 16. april 1872, Idrija.

Poglej Botanika in Jurij Dolinar (zdravnik)

Kaibara Ekken

Kaibara Ekken ali Ekiken (znan tudi kot Acunobu 篤信), japonski neokonfucijanski filozof in botanik, * 1630, † 5. oktober 1714.

Poglej Botanika in Kaibara Ekken

Kaktusovke

Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.

Poglej Botanika in Kaktusovke

Kalifornijska toreja

Kalifornijska toreja (znanstveno ime Torreya californica) je veliko vednozeleno drevo, ki je domorodno v Kaliforniji in ne prenese hladnejšega podnebja.

Poglej Botanika in Kalifornijska toreja

Karel Zois

Karel Zois s polnim imenom Karel Filip Evgen Zois, baron Edelsteinski, slovenski botanik, * 18. november 1756, Ljubljana, † 29. oktober 1799, Trst.

Poglej Botanika in Karel Zois

Karl Heinz Rechinger

Karl Heinz Rechinger, avstrijski botanik, predavatelj in akademik, * 16. oktober 1906, Dunaj, † 30. december 1998, Dunaj.

Poglej Botanika in Karl Heinz Rechinger

Kiril Micevski

Kiril Micevski, makedonski botanik, predavatelj in akademik, * 29. april 1926, † 6. februar 2002.

Poglej Botanika in Kiril Micevski

Koleraba

Koleraba ali kavla (znanstveno ime Brassica napus subsp. rapifera, sin. Brassica napobrassica) je korenasta zelenjava in krmna rastlina, ki je podobna sorodni repi.

Poglej Botanika in Koleraba

Konjiška gora

Konjiška gora (Konjiško hribovje) je podolgovato pogorje z več vrhovi (najvišji Stolpnik, 1012 mnm), ki geološko in geografsko gledano predstavlja najbolj vzhodne odrastke Karavank (t.i. Vitanjsko-Konjiške Karavanke).

Poglej Botanika in Konjiška gora

Krajinska arhitektura

Krajinska arhitektura je dejavnost oblikovanja zunanjih javnih površin, znamenitosti in struktur za doseganje okoljskih, socialnih, vedenjskih ali estetskih rezultatov.

Poglej Botanika in Krajinska arhitektura

Kranjski jeglič

Kranjski jeglič (znanstveno ime Primula carniolica) je slovenski endemit, ki se je razvil v ledeni dobi in je ena naših najznamenitejših rastlin.

Poglej Botanika in Kranjski jeglič

Ksilem

listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.

Poglej Botanika in Ksilem

Kumkvat

Kumkvat (znanstveno ime Citrus japonica) je en od križancev majhnih agrumov iz družine Rutaceae, katerega taksonomija in klasifikacija je predmet strokovne presoje med botaniki.

Poglej Botanika in Kumkvat

Kutikula

Kutikula (lat. cuticula - kožica) je lahko.

Poglej Botanika in Kutikula

Latnati mehurnik

Latnati mehurnik (znanstveno ime Koelreuteria paniculata) je listopadno drevo iz družine sapindovk, ki je domorodno na Kitajskem in Japonskem.

Poglej Botanika in Latnati mehurnik

Leonardo Fibonacci

Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.

Poglej Botanika in Leonardo Fibonacci

Leopold Zor

Leopold (Polde) Zor, slovenski biolog in pedagog, * 6. oktober 1919, Ljubljana, † 16. marec 2009, Ljubljana.

Poglej Botanika in Leopold Zor

Libanonska cedra

Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.

Poglej Botanika in Libanonska cedra

Ligurske Alpe

Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.

Poglej Botanika in Ligurske Alpe

Limona

Limóna (znanstveno ime Citrus x limon) je drevo iz rodu Citrus (družina Rutaceae) in njegov sadež.

Poglej Botanika in Limona

Listni zavrtač divjega kostanja

Listni zavrtač divjega kostanja ali kostanjev zavitkar (znanstveno ime Cameraria ohridella) je vrsta nočnih metuljev iz družine zavitkarjev, razširjena po večjem delu Evrope.

Poglej Botanika in Listni zavrtač divjega kostanja

Lizard Point

Lizard Point (iz kornijščine Lysardh, kar pomeni 'visoko dvorišče') v Cornwallu leži na južni konici polotoka Lizard 800 m južno od naselja Lizard v civilni župniji Landewednack in približno 18 km jugovzhodno od Helstona.

Poglej Botanika in Lizard Point

Lorenz Heister

Lorenz Heister, nemški anatom, kirurg, botanik in univerzitetni učitelj, * 19. september 1683, Frankfurt na Majni, † 18. april 1758.

Poglej Botanika in Lorenz Heister

Louis de Jaucourt

Louis de Jaucourt, francoski teolog, fiziolog, kemik, botanik, patolog, zgodovinar, zdravnik in enciklopedist, * 16. september 1704, Pariz, Francija, † 3. februar 1779, Compiègne.

Poglej Botanika in Louis de Jaucourt

Louis-Jean-Marie Daubenton

Louis-Jean-Marie Daubenton, francoski prirodoslovec, * 29. maj 1716, Montbard, Côte-d'Or, Francija, † 31. december 1799 (po nekaterih virih 1. januar 1800), Pariz.

Poglej Botanika in Louis-Jean-Marie Daubenton

Ludwig von Köchel

Ludwig Alois Ferdinand Ritter von Köchel, avstrijski pravnik, muzikolog, skladatelj, botanik, založnik in avtor Mozartovega kataloga del, * 14. januar 1800, Stein, † 3. junij 1877, Dunaj.

Poglej Botanika in Ludwig von Köchel

Maks Wraber

Maks Wraber, slovenski botanik, * 16. september 1905, Kapla na Kozjaku, † 14. maj 1972, Ljubljana.

Poglej Botanika in Maks Wraber

Martin Cilenšek

Naslovna stran knjige ''Naše škodljive rastline'' Martin Cilenšek, slovenski botanik in poljudnoznanstveni pisec, * 23. oktober 1848, Gotovlje, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo, † 22. oktober 1936, Ljubljana, Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija.

Poglej Botanika in Martin Cilenšek

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Botanika in München

Mednarodni botanični kongres

Mednarodni botanični kongres (International Botanical Congress, kratica IBC) je kongres botanikov iz celega sveta iz raznovrstnih področij.

Poglej Botanika in Mednarodni botanični kongres

Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline

Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline (kratica: ICN, angleško: International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants) je mednarodni kodeks poimenovanja rastlin.

Poglej Botanika in Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline

Meta Petrič

Meta Petrič, slovenska biologinja, botaničarka * 4. marec 1914, Rovereto, Južna Tirolska † (?) (2007), (?).

Poglej Botanika in Meta Petrič

Metageneza

Metageneza ali menjava generacij (tudi prerod) je tip življenjskega cikla, ki se pojavlja pri rastlinah, algah (rdečih in zelenih) in nekaterih protistih, za katere sta značilni jasno opredeljeni haploidna spolna in diploidna nespolna faza.

Poglej Botanika in Metageneza

Mihael Dimonie

Mihael Dimonie, aromunski botanik, podjetnik in učitelj, * 1870, Ohrid, Vilajet Manastir, Osmansko cesarstvo (zdaj Severna Makedonija), † 8. december 1935, Bukarešta.

Poglej Botanika in Mihael Dimonie

Mikologija

Mikologija Mikologija (grško μύκης, mukes - gliva) je veda in znanost, ki se ukvarja z glivami, njihovimi genetskimi in biokemičnimi lastnostmi, njihovo taksonomijo in njihovim gospodarskim pomenom (npr. penicilin v medicini; glive kvasovke pri pridelovanju piva, vina, sira; užitne gobe), kot tudi z nevarnostmi, s katerimi so povezane, npr.

Poglej Botanika in Mikologija

Molischev test

Molischev test ali Molischeva reakcija, ponekod tudi Molishev test, je kvalitativni kemijski test, poimenovan po avstrijskem botaniku Hansu Molischu, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti ogljikovih hidratov (tako prostih kot tudi takih, ki so vezani na beljakovine ali lipide).

Poglej Botanika in Molischev test

Mungo Park

‎ Mungo Park, škotski zdravnik in raziskovalec, * 11. september 1771, Selkirkshire, Škotska, † 1806, Bussa, Nigerija.

Poglej Botanika in Mungo Park

Nada Praprotnik

Nada Praprotnik, slovenska botaničarka, 23. maj 1951, Jesenice, † 20. maj 2023, Begunje Osnovno šolo je obiskovala v Žirovnici, gimnazijo pa na Jesenicah, kjer je leta 1970 tudi maturirala.

Poglej Botanika in Nada Praprotnik

Naravoslovna učna pot ob Rakah

Divje jezero Naravoslovna učna pot ob Rakah se nahaja v Krajinskem parku Zgornja Idrijca južno od mesta Idrija in poteka večji del ob kanalu Rake.

Poglej Botanika in Naravoslovna učna pot ob Rakah

Narodni muzej, Praga

Narodni muzej (češko Národní Muzeum) je češka muzejska ustanova, ki naj bi sistematično ugotavljala, hranila in javno prikazovala naravne znanstvene in zgodovinske zbirke.

Poglej Botanika in Narodni muzej, Praga

Nikolaas Tinbergen

Nikolaas »Niko« Tinbergen, FRS, nizozemski ornitolog in etolog, nobelovec, * 15. april 1907, Haag, Nizozemska, † 21. december 1988, Oxford, Anglija.

Poglej Botanika in Nikolaas Tinbergen

Nikolaj Ivanovič Vavilov

Nikolaj Ivanovič Vavilov (Николай Иванович Вавилов), ruski botanik in geneteik,*, Moskva, 26. januar 1943.

Poglej Botanika in Nikolaj Ivanovič Vavilov

Njivsko grabljišče

Njivsko grabljišče (znanstveno ime Knautia arvensis) je trajnica iz družine kovačnikovk.

Poglej Botanika in Njivsko grabljišče

Občina Berca, Buzău

Berca je občina v hribovitem okrožju Buzău v Romuniji v dolini reke Buzău.

Poglej Botanika in Občina Berca, Buzău

Olimp

Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.

Poglej Botanika in Olimp

Omorika

Omorika ali Pančićeva smreka (znanstveno ime Picea omorika) je iglavec iz družine borovk.

Poglej Botanika in Omorika

Ornitofilija

Ornitofilija (manj ustrezno ornitogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo ptiči.

Poglej Botanika in Ornitofilija

PalaeoDiversiStyria

„PalaeoDiversiStyria“ – „Paleokrajina Štajerske in njena biodiverziteta od prazgodovine do odkritja Novega Sveta“ je mednarodni projekt v okviru programa čezmejnega sodelovanja  INTERREG V A Slovenija-Avstrija 2014-2010, ki je financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).      Projekt povezuje najnovejša znanstvena odkritja arheologije, arheobotanike, botanike in arheozoologije z aktualnimi izzivi na področju kmetijstva in turizma.

Poglej Botanika in PalaeoDiversiStyria

Palazit

Brahin Palasovka Palazit je vrsta kamnito-železovih meteoritov.

Poglej Botanika in Palazit

Palenque

Palenque je bila majevska mestna državica, ki cvetela v 7.

Poglej Botanika in Palenque

Paolo Savi

Paolo Savi, italijanski geolog in ornitolog, * 11. julij 1798, Pisa, Italija, † 5. april 1871, Pisa.

Poglej Botanika in Paolo Savi

Pasma

pasjih pasem Pásma je skupina domačih živali iste vrste, ki se po vedenjskih lastnostih, videzu in drugih značilnostih razlikujejo od drugih predstavnikov iste vrste.

Poglej Botanika in Pasma

Paul Émile de Puydt

Paul Émile de Puydt, belgijski botanik, ekonomist in pisatelj, * 1810, Mons, † 1891, Mons.

Poglej Botanika in Paul Émile de Puydt

Paul Friedrich August Ascherson

Paul Friedrich August Ascherson, nemški botanik, * 4. junij 1834, Berlin, † 6. marec 1913, Berlin.

Poglej Botanika in Paul Friedrich August Ascherson

Paul Scherrer

Paul Scherrer, švicarski fizik, * 3. februar 1890, St. Gallen, Švica, † 25. september 1969, Zürich.

Poglej Botanika in Paul Scherrer

Pavel Kavčič

Pavel Kavčič, slovenski učitelj in prirodoslovec, * 25. januar 1852, Godešič, † 27. september 1895, Senožeče.

Poglej Botanika in Pavel Kavčič

Peter Simon Pallas

Peter Simon Pallas, nemški prirodoslovec in raziskovalec, * 22. september 1741, Berlin, Prusija, † 8. september 1811, Berlin.

Poglej Botanika in Peter Simon Pallas

Philip Miller

Philip Miller, angleški vrtnar in botanik, * 1691, Deptford ali Greenwich pri Londonu, † 18. december 1771, Chelsea, London.

Poglej Botanika in Philip Miller

Pierre Léonard Vander Linden

Pierre Léonard Vander Linden, belgijski zdravnik in prirodoslovec, * 12. december 1797, Bruselj, Belgija, † 5. april 1831.

Poglej Botanika in Pierre Léonard Vander Linden

Pierre-Joseph Redouté

Pierre-Joseph Redouté, belgijski ilustrator in botanik flamskega rodu, * 10. julij 1759, Saint-Hubert, Belgija, † 19. junij 1840, Pariz, Francija.

Poglej Botanika in Pierre-Joseph Redouté

Pikasti mišjak

Pikasti mišjak (znanstveno ime Conium maculatum) je strupena dvoletna zelnata kobulnica, ki raste v zmerno toplih območjih v Evropi in na Mediteranu.

Poglej Botanika in Pikasti mišjak

Pingo

Pinga na Tuktoyaktuku, severna Kanada Pogled z vrha pinga na drug pingo sredi jezera staljenega ledu, v ozadju je Arktični ocean (20. julij 1975) Pingo je grič z ledenim jedrom na polju permafrosta.

Poglej Botanika in Pingo

Plenilsko založništvo

Plenilsko založništvo je založniška praksa nekaterih izdajateljev strokovne literature (predvsem znanstvenih revij), pri kateri založnik zlorablja model »avtor plača«, značilen za prosti dostop (Open Access, OA).

Poglej Botanika in Plenilsko založništvo

Plevel

Modri glavinec kot plevel med žitom Plevel je v agronomiji oznaka za rastlino, ki raste na rastišču, na katerem z vidika človekove rabe tal ni zaželena.

Poglej Botanika in Plevel

Plod

Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.

Poglej Botanika in Plod

Podvrsta (biologija)

Podvrsta (v znanstveni literaturi pogosto krajšano kot subsp. ali ssp.) je v biologiji taksonomska stopnja, nižja od vrste, in hkrati ime taksona na tej stopnji.

Poglej Botanika in Podvrsta (biologija)

Poganjek

Glede na red ločujemo glavni poganjek (pri drevesih deblo) in stranske poganjke (pri drevesih veje in vejice). Na sliki je pripadnik aravkarijevk (Araucariaceae). Poganjek je rastlinsko steblo z listi in cvetovi.

Poglej Botanika in Poganjek

Polhograjska graščina

Polhograjska graščina je dvorec v občini Dobrova – Polhov Gradec.

Poglej Botanika in Polhograjska graščina

Poliembrionija

semenčico oplojeno žensko jajčece). Poliembrionija ali poliembrija je fenomen, ki se zgodi, kadar se iz enega oplojenega jajčeca razvijeta dva ali več zarodkov (embrijev).

Poglej Botanika in Poliembrionija

Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pomeni imen asteroidov: 130001–140000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 130.001 do 140.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 130001–140000

Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 13001 do 14000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pomeni imen asteroidov: 14001–15000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 14001 do 15000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 14001–15000

Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pomeni imen asteroidov: 24001–25000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 24001 do 25000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 24001–25000

Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Pomeni imen asteroidov: 26001–27000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 26001 do 27000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 26001–27000

Pomeni imen asteroidov: 30001–31000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 30001 do 31000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 30001–31000

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pomeni imen asteroidov: 37001–38000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 37001 do 38000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 37001–38000

Pomeni imen asteroidov: 38001–39000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 38001 do 39000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 38001–39000

Pomeni imen asteroidov: 6001–6500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 6001–6500

Pomeni imen asteroidov: 6501–7000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 6501–7000

Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8501 do 9000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9001 do 9500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9501 do 10000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Botanika in Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Pot Jeprškega učitelja

Pot Jeprškega učitelja je pešpot, ki združuje učenje, osebno rast in rekreacijo in jo najdemo na desnem bregu reke Save, natančneje med Drulovko in Bregom ob Savi, občina Kranj.

Poglej Botanika in Pot Jeprškega učitelja

Prirodopis

Prirodopis oz.

Poglej Botanika in Prirodopis

Prirodoslovni muzej, London

Prirodoslovni muzej je muzej prirodoslovja, ki se nahaja v muzejski četrti Londona na ulici Exhibition Road.

Poglej Botanika in Prirodoslovni muzej, London

Puhasti zebrat

Puhasti zebrat (znanstveno ime Galeopsis pubescens) je zelnata enoletnica iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki raste v različnih evropskih državah.

Poglej Botanika in Puhasti zebrat

Radensko polje, Grosuplje

Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi. Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje.

Poglej Botanika in Radensko polje, Grosuplje

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Botanika in Rastline

Rastlinska žila

Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.

Poglej Botanika in Rastlinska žila

Rembert Dodoens

Rembert Dodoens, flamski botanik in zdravnik, * 29. junij 1517, Mechelen, † 10. marec 1585, Leiden.

Poglej Botanika in Rembert Dodoens

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Botanika in Renesansa

Renski rizling

Grozdi rizlinga Renski rizling tudi samo rizling, je bela sorta vinske trte in istoimensko vino.

Poglej Botanika in Renski rizling

Rihard Blagaj

Grof Rihard Ursini Blagay, slovenski botanik in mecen umetnosti, * 17. avgust 1786, † 14. marec 1858, Polhov Gradec.

Poglej Botanika in Rihard Blagaj

Rizom (filozofija)

Rizóm je kot pojem v filozofijo iz botanike (glej Rizom) prenesel Gilles Deleuze.

Poglej Botanika in Rizom (filozofija)

Robert Brown

Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.

Poglej Botanika in Robert Brown

Robert Fortune

Robert Fortune, škotski popotnik in botanik, * 1813, Kelloe, Berwickshire, † 1880, Gilston Road, South Kensington.

Poglej Botanika in Robert Fortune

Rudolf Jakob Camerer

Rudolf Jakob Camerer (znan tudi kot Camerarius), nemški botanik in zdravnik, * 12. februar 1665, Tübingen, Nemčija, † 11. september 1721.

Poglej Botanika in Rudolf Jakob Camerer

Sadje

Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.

Poglej Botanika in Sadje

Samuel Heinrich Schwabe

Samuel Heinrich Schwabe, nemški astronom in botanik, * 25. oktober 1789, Dessau, Nemčija, † 11. april 1875, Dessau.

Poglej Botanika in Samuel Heinrich Schwabe

Sébastien Vaillant

Sébastien Vaillant, francoski zdravnik, kirurg in botanik, * 26. maj 1669, Vigny (departma Val-d'Oise), Francija, † 20. maj 1722, Pariz.

Poglej Botanika in Sébastien Vaillant

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Botanika in Seznam akademskih disciplin

Seznam ameriških botanikov

Seznam ameriških botanikov.

Poglej Botanika in Seznam ameriških botanikov

Seznam angleških botanikov

Seznam angleških botanikov.

Poglej Botanika in Seznam angleških botanikov

Seznam avstralskih botanikov

Seznam avstralskih botanikov.

Poglej Botanika in Seznam avstralskih botanikov

Seznam avstrijskih botanikov

Seznam avstrijskih botanikov.

Poglej Botanika in Seznam avstrijskih botanikov

Seznam španskih botanikov

Seznam španskih botanikov.

Poglej Botanika in Seznam španskih botanikov

Seznam švedskih botanikov

Seznam švedskih botanikov.

Poglej Botanika in Seznam švedskih botanikov

Seznam švicarskih botanikov

Seznam švicarskih botanikov.

Poglej Botanika in Seznam švicarskih botanikov

Seznam belgijskih botanikov

Seznam belgijskih botanikov.

Poglej Botanika in Seznam belgijskih botanikov

Seznam bioloških vsebin

Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Botanika in Seznam bioloških vsebin

Seznam botanikov po okrajšavi avtorja

Seznam botanikov po okrajšavi avtorja.

Poglej Botanika in Seznam botanikov po okrajšavi avtorja

Seznam francoskih botanikov

Seznam francoskih botanikov.

Poglej Botanika in Seznam francoskih botanikov

Seznam hrvaških botanikov

Seznam hrvaških botanikov.

Poglej Botanika in Seznam hrvaških botanikov

Seznam italijanskih botanikov

Seznam italijanskih botanikov.

Poglej Botanika in Seznam italijanskih botanikov

Seznam nemških botanikov

Seznam nemških botanikov.

Poglej Botanika in Seznam nemških botanikov

Seznam nizozemskih botanikov

Seznam nizozemskih botanikov.

Poglej Botanika in Seznam nizozemskih botanikov

Seznam norveških botanikov

Seznam norveških botanikov.

Poglej Botanika in Seznam norveških botanikov

Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor

Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Mestni občini Maribor.

Poglej Botanika in Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor

Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica

Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.

Poglej Botanika in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica

Seznam osebnosti iz Občine Cerklje na Gorenjskem

Seznam osebnosti iz občine Cerklje na Gorenjskem vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Cerklje na Gorenjskem.

Poglej Botanika in Seznam osebnosti iz Občine Cerklje na Gorenjskem

Seznam osebnosti iz Občine Naklo

Seznam osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Naklo.

Poglej Botanika in Seznam osebnosti iz Občine Naklo

Seznam osebnosti iz Občine Trebnje

Seznam osebnosti iz občine Trebnje vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Trebnje.

Poglej Botanika in Seznam osebnosti iz Občine Trebnje

Seznam slovenskih botanikov

Seznam slovenskih botanikov in vrtnarjev (hortikulturnikov).

Poglej Botanika in Seznam slovenskih botanikov

Sicilija (dežela)

Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Botanika in Sicilija (dežela)

Simetrija (biologija)

Simetrija ali somernost se v biologiji nanaša na simetrijo, ki jo je mogoče opazovati pri organizmih, kamor spadajo denimo rastline, živali, glive in bakterije.

Poglej Botanika in Simetrija (biologija)

Simon Ašič

Simon Ašič (rojen Jožef Ašič), slovenski cistercijan, duhovnik in zdravilec, * 30. november 1906, Gorica pri Raztezu pri Brestanici, † 25. avgust, 1992, Stična.

Poglej Botanika in Simon Ašič

Sinonim (taksonomija)

Sinonim je v biološki taksonomiji formalno znanstveno ime za takson, ki ima dve ali več takih imen.

Poglej Botanika in Sinonim (taksonomija)

Sitasti element

Sitasti elementi so specializirane in živeče prevajalne celice rastlin, ki se nahajajo v floemu, prevajalnemu tkivu, namenjenemu transportu organskih snovi iz fotosintetskih tkiv.

Poglej Botanika in Sitasti element

Skupina za filogenijo kritosemenk

Skupina za filogenijo kritosemenk (v izvirniku Angiosperm Phylogeny Group, okrajšano APG) je neformalna mednarodna skupina sistematskih botanikov, ki skrbijo za izdelavo in posodabljanje taksonomije kritosemenk, pri čemer spoznanja temeljijo na filogenetskih študijah in evolucijskih odnosih med taksoni.

Poglej Botanika in Skupina za filogenijo kritosemenk

Snowdon

Snowdon (valižansko Yr Wyddfa, izgovarjava) je najvišja gora v Walesu z nadmorsko višino 1085 metrov in najvišja točka na Britanskem otočju brez Škotskega višavja.

Poglej Botanika in Snowdon

Soška smiljka

Soška smiljka (znanstveno ime Cerastium subtriflorum) je slovenska endemična trajnica iz rodu smiljka (Cerastium) in družine klinčnic (Caryophyllaceae).

Poglej Botanika in Soška smiljka

Sonja Škornik

Sonja Škornik, slovenska botaničarka, * 10. oktober 1970, Berlin, Nemčija.

Poglej Botanika in Sonja Škornik

Species Plantarum

Species Plantarum (»Rastlinske vrste«), ki ga je napisal Carl Linnaeus, je bil prvič izdan leta 1753 in je obsegal 2 knjigi.

Poglej Botanika in Species Plantarum

Srobot

Srobot (znanstveno ime Clematis) je kot ovijalka posebnost med zlatičnicami.

Poglej Botanika in Srobot

Standardna okrajšava avtorja (botanika)

V botanični nomenklaturi je standardna okrajšava avtorja način navajanja osebe ali skupino oseb, ki je prvi uradno objavil botanično ime in izpolnil formalne pogoje, kot jih določa Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline (ICN).

Poglej Botanika in Standardna okrajšava avtorja (botanika)

Stefano Delle Chiaje

Stefano Delle Chiaje, italijanski zoolog, botanik, anatom, kurator in zdravnik, * 1794, † 1860.

Poglej Botanika in Stefano Delle Chiaje

Stela (botanika)

Stela je ime za prostorsko porazdelitev rastlinskega žilja, zgrajenega iz posamičnih žil (sestavljenih iz prevajalnih tkiv ksilema in floema).

Poglej Botanika in Stela (botanika)

Stepan Petrovič Krašeninikov

Stepan Petrovič Krašeninikov (rusko Степа́н Петро́вич Крашени́нников), ruski raziskovalec, geograf, botanik in akademik, * 11. november (31. oktober, ruski koledar) 1711, Moskva, Rusija, † 8. marec 1755, Sankt Peterburg, Rusija.

Poglej Botanika in Stepan Petrovič Krašeninikov

Svanetija

Svanetija (gruzijsko სვანეთი, Svaneti; v antičnih virih Suania) je zgodovinska regija v Gruziji, na severozahodu države.

Poglej Botanika in Svanetija

Taki al-Din

Taki al-Din Mohamed ibn Ma'ruf al-Šami al-Asadi (arabsko تقي الدين محمد بن معروف الشامي السعدي, turško Takijuddin), osmansko-turški ali arabski polihistor, znanstvenik, astronom, astrolog, inženir, izumitelj, urar, fizik, matematik, botanik, zoolog, farmacevt, zdravnik, kadi, filozof, teolog in učitelj, * 1526, Damask, Sirija, † 1585, Istanbul, Osmansko cesarstvo (danes Turčija).

Poglej Botanika in Taki al-Din

Teofrast

Teofrast, starogrški filozof in utemeljitelj botanike, * ok.

Poglej Botanika in Teofrast

Terence McKenna

Terence Kemp McKenna, ameriški filozof, pisatelj, predavatelj, etnolog, psihonavt in botanik, * 16. maj 1946, Paonia, ZDA, † 3. april 2000, San Rafael, ZDA.

Poglej Botanika in Terence McKenna

The Private Life of Plants

The Private Life of Plants je BBC-jeva dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič pa je bila predvajana v Združenem kraljestvu 11.

Poglej Botanika in The Private Life of Plants

Thomas Andrew Knight

Thomas Andrew Knight, angleški botanik, * 12. avgust 1759, Wormsley Grange, Herefordshire, Anglija, † 11. maj 1838, London.

Poglej Botanika in Thomas Andrew Knight

Tomaž Planina

Tomaž Planina, slovenski jamski fotograf, jamar in botanik, * 17. marec 1934, Škofja Loka, † 31. december 2014, Laško.

Poglej Botanika in Tomaž Planina

Tone Wraber

Tone (Anton Martin) Wraber, slovenski botanik, * 4. marec 1938, Ljubljana, † 6. julij 2010.

Poglej Botanika in Tone Wraber

Tričlensko poimenovanje

Tričlensko poimenovanje se v biološki klasifikaciji nanaša na imena taksonov pod nivojem vrste.

Poglej Botanika in Tričlensko poimenovanje

Trizoba kukavica

Trizoba kukavica (znanstveno ime Orchis tridentata) pripada rodu kukavic (Orchis) iz družine kukavičevke (Orchideaceae).

Poglej Botanika in Trizoba kukavica

Tumova koča na Slavniku

Tumova koča na Slavniku (1018m) je planinska postojanka, ki stoji tik pod vrhom Slavnika (1028m) v severni Čičariji in je zadnji tisočak.

Poglej Botanika in Tumova koča na Slavniku

Ulf von Euler

Ulf Svante von Euler, švedski fiziolog in farmakolog, nobelovec, * 7. februar 1905, Stockholm, Švedska, † 9. marec 1983.

Poglej Botanika in Ulf von Euler

Ulmus microcarpa

Ulmus microcarpa je vrsta brestov, ki izvira iz Kitajske, in jo je leta 1973 prvi opisal kitajski botanik L. K. Fu.

Poglej Botanika in Ulmus microcarpa

Vale Vouk

Vale Vouk, hrvaški botanik, predavatelj in akademik, * 21. februar 1886, † 27. november 1962.

Poglej Botanika in Vale Vouk

Valentin Tratnik

Valentin Tratnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, botanik in mineralog, * 29. januar 1801, Celje, † 1. februar 1876, Gornja Radgona.

Poglej Botanika in Valentin Tratnik

Valentin Vodnik

Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.

Poglej Botanika in Valentin Vodnik

Valerius Cordus

Valerius Cordus, nemški zdravnik in botanik, * 18. februar 1515, † 25. september 1544, Rim.

Poglej Botanika in Valerius Cordus

Velbičevka

Velbičevka (angleško welwitschia) je edini rod gnetovcev (Gnetophyta), monotipična golosemenka, v razredu Welwitschiopsida z vsega eno vrsto Welwitschia mirabilis, ki raste v suhih krajih na majhnem obalnem in priobalnem območju Angole in Namibije, v puščavi Namib.

Poglej Botanika in Velbičevka

Velika njorka

Velíka njórka (znanstveno ime Pinguinus impennis ali Alca impennis) je bila ptica neletalka iz reda pobrežnikov Charadriiformes.

Poglej Botanika in Velika njorka

Vernon Heywood

Vernon Hilton Heywood, britanski biolog, * 24. december 1927, Edinburg, † 18. september 2022.

Poglej Botanika in Vernon Heywood

Versajski vrtovi

Versajski vrtovi (francosko: Jardins du Château de Versailles) zasedajo del tega, kar je bilo nekoč Domaine royal de Versailles, kraljevska posest Versajske palače.

Poglej Botanika in Versajski vrtovi

Vinko Strgar

Vinko (tudi Vincenc) Strgar, slovenski botanik, * 29. julij 1928, Leskovec pri Krškem, † 2. marec 1992, Ljubljana.

Poglej Botanika in Vinko Strgar

Vitka poljarica

Vitka poljarica (znanstveno ime Platyceps najadum) je nestrupena kača iz družine gožev, ki je v Sloveniji uvrščena na seznam zavarovanih vrst.

Poglej Botanika in Vitka poljarica

Vladimir Ravnik

Vladimir (Vlado) Ravnik, slovenski botanik in ilustrator, * 7. oktober 1924, Kranj, † 9. februar 2017.

Poglej Botanika in Vladimir Ravnik

Vrtnica

Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.

Poglej Botanika in Vrtnica

Wilhelm Johannsen

Wilhelm Ludwig Johannsen, danski botanik in genetik, * 3. februar 1857, København, † 11. november 1927, København.

Poglej Botanika in Wilhelm Johannsen

Wilhelm Voss

Wilhelm Voss, avstrijski botanik in mikolog, * 31. december 1849, Dunaj, † 30. marec 1895, Dunaj.

Poglej Botanika in Wilhelm Voss

William Sherard

William Sherard, angleški botanik, diplomat in pedagog, * 27. februar 1659, Bushby, Leicestershire, † 11. avgust 1728.

Poglej Botanika in William Sherard

William Watson (znanstvenik)

William Watson, angleški zdravnik in botanik, * 3. april 1715, † 10. maj 1787.

Poglej Botanika in William Watson (znanstvenik)

Wills

Wills je lahko.

Poglej Botanika in Wills

Windhoek

Windhoek (/vɪnt.hʊk/; nemško Windhuk; kojkojsko |Aiǁgams; otjiherersko Otjomuise) je glavno in največje mesto Republike Namibije.

Poglej Botanika in Windhoek

Zelenjava

Zelenjava Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani.

Poglej Botanika in Zelenjava

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Botanika in Zgodovina biologije

Zgodovina vrtov

Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.

Poglej Botanika in Zgodovina vrtov

Zgornji Tuhinj

Zgornji Tuhinj je gručasto naselje v občini Kamnik, ki se nahaja v zgornjem delu Tuhinjske doline pod Menino planino na vršaju potoka Tuhinjščica.

Poglej Botanika in Zgornji Tuhinj

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Botanika in Znanost

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Poglej Botanika in Znanstvenik

Zois

Zois (cójs), tudi Zois pl.

Poglej Botanika in Zois

Zoisova zvončica

Zoisova zvončica (znanstveno ime Campanula zoysii) je slovenska endemična rastlina, ki z raste le na območju Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah ter na manjšem rastišču v Trnovskem gozdu.

Poglej Botanika in Zoisova zvončica

Zoofilija (botanika)

Zoofilija (manj ustrezno zoogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo živali.

Poglej Botanika in Zoofilija (botanika)

Zoologija

Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.

Poglej Botanika in Zoologija

240 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. - 240. pr. n. št. - 230. pr. n. št. 220. pr. n. št.

Poglej Botanika in 240 pr. n. št.

315 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. 290. pr. n. št.

Poglej Botanika in 315 pr. n. št.

Prav tako znan kot Botanik, Botaničarka.

, Boštanj, Sevnica, Boštjan Dvořak, Bosanski bor, Botanični slovar, Botanični vrt v Padovi, Botanični vrt, Montpellier, Branko Rudolf, Brazilski narodni muzej, Bučevke, Carl Linnaeus, Carl Wilhelm von Nägeli, Celična biologija, Centralna biotehniška knjižnica in Osrednji specializirani informacijski center za biotehniko, Ljubljana, Cepivo (razločitev), Charles Darwin, Charles Nodier, Charles Samuel Myers, Charles Theodor Mohr, Clemens Maria Franz von Bönninghausen, Cvetni diagram, Daniel Bernoulli, Dardžiling, David Goodall (botanik), Davorin Hostnik, Deblo (taksonomija), Dicearh, Dietil eter, Dimitrie Brândză, Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Dragotin Dežman, Drevo, Duglazija, Eduard Buchner, Ekologija, Ekosistem, Elias Magnus Fries, Emanuel Mendez da Costa, Enciklopedija, Endoderm, Endosimbioza, Entomofilija, Eponim, Eric Mjöberg, Ernest Mayer, Etnobotanika, Félix Avelar Brotero, Fenologija, Ferdinand Seidl, Fleischmannov rebrinec, Fotosinteza, Fran Dolšak, Fran Jesenko, Fran Kocbek, Franc Hladnik, Franc Juvan, Franc Sušnik (botanik), France Šuštar, Francesco Bianchini, Franz Xaver von Wulfen, Freiburg im Breisgau, Friderik Kokalj, Friderik Velbič, Froelichov svišč, Gabrijel Tomažič, Günther Beck von Mannagetta und Lerchenau, Giovanni Antonio Scopoli, Glog, Gregor Mendel, Grintovec, Gspan, Gualterio Looser Schallemberg, Gustaf Johan Billberg, Haberlandt, Hans Spemann, Haus der Natur, Salzburg, Henri Braconnot, Henrik Freyer, Herajon na Samosu, Herbarij, Herman Boerhaave, Hidrofilija, Hieronymus Bock, Hildegarda iz Bingna, Hirc, Howard Kelly, Hugo Gunckel Lüer, Humboldtovska univerza, Integument, Italijanski renesančni vrt, Ivan Mozetič, Ivan Nepomuk Biatzóvszky, Ivan Tušek, Izabela Textorisová, Jagoda, Jagodnjak, Jakob Zupančič (znanstvenik), Jan Commelin, Jan Just Bos, Janez Žiga Valentin Popovič, Janez Mihael Žagar, Janez Puhar, Jean-Baptiste Édouard Bornet, Jean-Baptiste de Lamarck, Jean-François Séguier, Jelena De Belder-Kovačič, Jože Bavcon, Jože Lazar, Jožef Kalasanc Erberg, Jožef Stefan, Johann Friedrich von Eschscholtz, John Edward Gray, John Ellis (prirodoslovec), John Ray, John Ronald Reuel Tolkien, John Ruskin, John William Draper, Joseph Banks, Joseph Dalton Hooker, Josip Pančić, Josip Ukmar, Jurij Dolinar (zdravnik), Kaibara Ekken, Kaktusovke, Kalifornijska toreja, Karel Zois, Karl Heinz Rechinger, Kiril Micevski, Koleraba, Konjiška gora, Krajinska arhitektura, Kranjski jeglič, Ksilem, Kumkvat, Kutikula, Latnati mehurnik, Leonardo Fibonacci, Leopold Zor, Libanonska cedra, Ligurske Alpe, Limona, Listni zavrtač divjega kostanja, Lizard Point, Lorenz Heister, Louis de Jaucourt, Louis-Jean-Marie Daubenton, Ludwig von Köchel, Maks Wraber, Martin Cilenšek, München, Mednarodni botanični kongres, Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline, Meta Petrič, Metageneza, Mihael Dimonie, Mikologija, Molischev test, Mungo Park, Nada Praprotnik, Naravoslovna učna pot ob Rakah, Narodni muzej, Praga, Nikolaas Tinbergen, Nikolaj Ivanovič Vavilov, Njivsko grabljišče, Občina Berca, Buzău, Olimp, Omorika, Ornitofilija, PalaeoDiversiStyria, Palazit, Palenque, Paolo Savi, Pasma, Paul Émile de Puydt, Paul Friedrich August Ascherson, Paul Scherrer, Pavel Kavčič, Peter Simon Pallas, Philip Miller, Pierre Léonard Vander Linden, Pierre-Joseph Redouté, Pikasti mišjak, Pingo, Plenilsko založništvo, Plevel, Plod, Podvrsta (biologija), Poganjek, Polhograjska graščina, Poliembrionija, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 130001–140000, Pomeni imen asteroidov: 13001–14000, Pomeni imen asteroidov: 14001–15000, Pomeni imen asteroidov: 16001–17000, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pomeni imen asteroidov: 24001–25000, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Pomeni imen asteroidov: 26001–27000, Pomeni imen asteroidov: 30001–31000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 37001–38000, Pomeni imen asteroidov: 38001–39000, Pomeni imen asteroidov: 6001–6500, Pomeni imen asteroidov: 6501–7000, Pomeni imen asteroidov: 8501–9000, Pomeni imen asteroidov: 9001–9500, Pomeni imen asteroidov: 9501–10000, Pot Jeprškega učitelja, Prirodopis, Prirodoslovni muzej, London, Puhasti zebrat, Radensko polje, Grosuplje, Rastline, Rastlinska žila, Rembert Dodoens, Renesansa, Renski rizling, Rihard Blagaj, Rizom (filozofija), Robert Brown, Robert Fortune, Rudolf Jakob Camerer, Sadje, Samuel Heinrich Schwabe, Sébastien Vaillant, Seznam akademskih disciplin, Seznam ameriških botanikov, Seznam angleških botanikov, Seznam avstralskih botanikov, Seznam avstrijskih botanikov, Seznam španskih botanikov, Seznam švedskih botanikov, Seznam švicarskih botanikov, Seznam belgijskih botanikov, Seznam bioloških vsebin, Seznam botanikov po okrajšavi avtorja, Seznam francoskih botanikov, Seznam hrvaških botanikov, Seznam italijanskih botanikov, Seznam nemških botanikov, Seznam nizozemskih botanikov, Seznam norveških botanikov, Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor, Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica, Seznam osebnosti iz Občine Cerklje na Gorenjskem, Seznam osebnosti iz Občine Naklo, Seznam osebnosti iz Občine Trebnje, Seznam slovenskih botanikov, Sicilija (dežela), Simetrija (biologija), Simon Ašič, Sinonim (taksonomija), Sitasti element, Skupina za filogenijo kritosemenk, Snowdon, Soška smiljka, Sonja Škornik, Species Plantarum, Srobot, Standardna okrajšava avtorja (botanika), Stefano Delle Chiaje, Stela (botanika), Stepan Petrovič Krašeninikov, Svanetija, Taki al-Din, Teofrast, Terence McKenna, The Private Life of Plants, Thomas Andrew Knight, Tomaž Planina, Tone Wraber, Tričlensko poimenovanje, Trizoba kukavica, Tumova koča na Slavniku, Ulf von Euler, Ulmus microcarpa, Vale Vouk, Valentin Tratnik, Valentin Vodnik, Valerius Cordus, Velbičevka, Velika njorka, Vernon Heywood, Versajski vrtovi, Vinko Strgar, Vitka poljarica, Vladimir Ravnik, Vrtnica, Wilhelm Johannsen, Wilhelm Voss, William Sherard, William Watson (znanstvenik), Wills, Windhoek, Zelenjava, Zgodovina biologije, Zgodovina vrtov, Zgornji Tuhinj, Znanost, Znanstvenik, Zois, Zoisova zvončica, Zoofilija (botanika), Zoologija, 240 pr. n. št., 315 pr. n. št..