Kazalo
21 odnosi: Boltzmannov faktor, Bose-Einsteinova statistika, Delčnovalovna dualnost, Ekviparticijski izrek, Električna polarizacija, Fermi-Diracova statistika, Idealni plin, Izrek H, Kemijska kinetika, Kinetična teorija plinov, Ludwig Edward Boltzmann, Nicholas Metropolis, Poissonova enačba, Ramanovo sipanje, Ravnovesje, Ravnovesno stanje (fizika), Seznam fizikalnih vsebin, Seznam verjetnostnih porazdelitev, Statistična fizika, Statistična mehanika, Statistična vsota.
Boltzmannov faktor
Boltzmannov faktor je v fiziki utežni faktor, ki določa relativno verjetnost stanja i sistema z več stanji v ravnovesnem stanju pri temperaturi T: kjer je E_ energija stanja i, k_ Boltzmannova konstanta, \beta.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Boltzmannov faktor
Bose-Einsteinova statistika
Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Bose-Einsteinova statistika
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Delčnovalovna dualnost
Ekviparticijski izrek
Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Ekviparticijski izrek
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Električna polarizacija
Fermi-Diracova statistika
Fermi-Diracova statistika je kvantna statistika, ki velja za fermione, kvantne delce, za katere velja izključitveno načelo in imajo polovičen spin (1/2, 3/2, 5/2,...). Za Fermi-Diracovo statistiko je verjetnostna funkcija delcev v stanju z energijo \epsilon_i: kjer je.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Fermi-Diracova statistika
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Idealni plin
Izrek H
Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Izrek H
Kemijska kinetika
Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Kemijska kinetika
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Kinetična teorija plinov
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Ludwig Edward Boltzmann
Nicholas Metropolis
Nicholas Constantine Metropolis, grško-ameriški matematik, fizik in računalnikar, * 11. junij 1915, Chicago, Illinois, ZDA, † 17. oktober 1999, Los Alamos, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Nicholas Metropolis
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Poissonova enačba
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Ramanovo sipanje
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Ravnovesje
Ravnovesno stanje (fizika)
Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Ravnovesno stanje (fizika)
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam verjetnostnih porazdelitev
Seznam verjetnostnih porazdelitev vsebuje nekatere verjetnostne porazdelitve.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Seznam verjetnostnih porazdelitev
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Statistična fizika
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Statistična mehanika
Statistična vsota
Statistična vsota (ali tudi particijska funkcija, navadno se jo označuje s črko Z) je v statistični mehaniki fizikalna količina, ki opisuje sistem v toplotnem ravnovesju.
Poglej Boltzmannova porazdelitev in Statistična vsota
Prav tako znan kot Maxwell-Boltzmannova porazdelitev, Maxwell-Boltzmannova statistika.