Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Uporabi AI

Kazalo

1. 796 odnosi: Aachenski mir, Aachenski mir (812), Abasidski kalifat, Abd al-Malik ibn Marvan, Abdulah ibn al-Zubejr, Ahaja, Ahaja (rimska provinca), Ahajska kneževina, Akaba, Akçe, Al-Hakim bi-Amr Alah, Alani, Alarik I., Albanija, Alboin, Aleksandrija, Aleksandrova vrata, Aleksej I. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksej IV. Angel, Aleksej V. Dukas, Aleksiada, Alep, Alhambra, Alp Arslan, Aman, Amantini, Ana Dalasena, Ana Komnena, Anastazij II., Anatolija, Andrej I. Ogrski, Andronik I. Komnen, Andronik III. Paleolog, Anemasova ječa, Ankara, Anti, Antični Rim, Antika, Antisemitizem, Aosta, Apamea, Apokriziarij, Apulija, Arabeska, Arabski polotok, Arhimed, Arkadij, Armenci, Artabazd, ... Razširi indeks (746 več) » « Shrink indeks

Aachenski mir

Aachenski mir je ime več mirovnih sporazumov, ki so bili podpisani v Aachnu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aachenski mir

Aachenski mir (812)

Aachenski mir je mirovni sporazum, ki sta ga v Aachnu leta 812 podpisala frankovski kralj Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael I. Rangab.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aachenski mir (812)

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Abasidski kalifat

Abd al-Malik ibn Marvan

Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Abd al-Malik ibn Marvan

Abdulah ibn al-Zubejr

Abdulah Ibn al-Zubejr (arabsko: عبد الله بن الزبير‎, Abd Allah al-Zubayr), arabski ashab in samozvani kalif islama, * 624, † 692.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Abdulah ibn al-Zubejr

Ahaja

Položaj Ahaje v rimskem imperiju Ahaja (/ əkiːə /) ali Achaia (/ əkaɪə /), včasih prečrkovano iz grščine Akhaia (grško: Αχαΐα Achaia), je ena od območnih enot Grčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ahaja

Ahaja (rimska provinca)

Ahaja (latinsko: Achaea, grško: Αχαΐα), provinca Rimskega cesarstva, ki je obsegala Peloponez, vzhodno osrednjo Grčijo in dele Tesalije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ahaja (rimska provinca)

Ahajska kneževina

Ahajska ali Morejska kneževina (grško: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu Konstantinopla in razpadu Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ahajska kneževina

Akaba

Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Akaba

Akçe

Akçe (osmansko turško: آقچه) je bila osnovna denarna enota Osmanskega cesarstva, ki se je začel kovati med vladanjem sultana Orhana I. (1326-1359).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Akçe

Al-Hakim bi-Amr Alah

Al-Hakim bi-Amr Alah, fatimidski kalif, * 985, † 13. februar, 1021.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Al-Hakim bi-Amr Alah

Alani

Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Alani

Alarik I.

Grafika, ki prikazuje Alarikovo smrt Alarik I., vizigotski kralj, * 370, † 410, Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Alarik I.

Albanija

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Albanija

Alboin

Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Alboin

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksandrija

Aleksandrova vrata

Darijalska soteska na meji med Gruzijo in Rusijo Derbentsko obzidje Aleksandrova vrata, legendarna pregrada, ki jo je, po izročilu, na Kavkazu zgradil "velik in pravičen vladar Dhū l-Qarnain, da bi preprečil (severnim nomadom) Gogom in Magogom napadati ljudi, ki so potovali (od zahoda) proti vzhodu".

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksandrova vrata

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksej I. Komnen

Aleksej III. Angel

Aleksej III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksej III. Angel

Aleksej IV. Angel

Aleksej IV.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksej IV. Angel

Aleksej V. Dukas

Aleksej V. Dukas Murzufl (grško), cesar Bizantinskega cesarstva od 5. februarja do 12. aprila 1204 med drugim in končnim obleganjem obleganjem Bizanca v četrti križarski vojni, * 1140, † december 1205, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksej V. Dukas

Aleksiada

Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksiada

Alep

Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Alep

Alhambra

Partal, Alhambra Alhambra (arabsko الْحَمْرَاء, DIN Al-Ḥamrā', slovensko "rdeča"), točneje Kalat Alhambra (arabsko الْقَلْعَةُ ٱلْحَمْرَاءُ, DIN‎ Al- Al-Qal'at al-Ḥamrā', slovensko "rdeča trdnjava"), je utrjen palačni kompleks, ki so ga v 14.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Alhambra

Alp Arslan

ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Alp Arslan

Aman

Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aman

Amantini

Ilirska plemena pred rimskimi osvajanji Amantini (grško: Ἄμαντες), antično panonsko ilirsko pleme, ki je prebivalo v okolici Sirmiuma, sedanje Sremske Mitrovice v Srbiji, verjetno pa tudi mnogo južneje, kar dokazuje njihovo naselje Amantija v južni Albaniji kakšnih 30 km vzhodno od Valone.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Amantini

Ana Dalasena

Anna Dalassena, pomembna bizantinska plemkinja, * 1025, † 1102.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ana Dalasena

Ana Komnena

Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ana Komnena

Anastazij II.

Artemij Anastazij ali Anastazij II. (grško: Ἀρτέμιος Ἀναστάσιος Β΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 713 do 715, * ni znano, † 719.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Anastazij II.

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Anatolija

Andrej I. Ogrski

Andrej I. Beli, Andrej I. Katolik, tudi Andraž I. (madžarsko: I. (Fehér/Katolikus) András/Endre), ogrski kralj (1046–1060), * ca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Andrej I. Ogrski

Andronik I. Komnen

Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Andronik I. Komnen

Andronik III. Paleolog

Andronik III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Andronik III. Paleolog

Anemasova ječa

Anemasova ječa (turško: Anemas Zindanları) je velika bizantinska stavba, naslonjena na zahodno obzidje Konstantinopla, sedanjega Carigrada, Turčija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Anemasova ječa

Ankara

Ankara je glavno mesto Turčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ankara

Anti

Anti so bili poznoantično ljudstvo oziroma plemenska zveza, ki je v 6.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Anti

Antični Rim

Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Antični Rim

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Antika

Antisemitizem

Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Antisemitizem

Aosta

Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aosta

Apamea

Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Apamea

Apokriziarij

Apokriziarij, polatinjena oblika apokrisiarius grške besede apokrisiarios (ἀποκρισιάριος).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Apokriziarij

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Apulija

Arabeska

Del keramične plošče iz 15. st., Samarkand z belo kaligrafijo na modri arabeskni podlagi Primeri osnovnih oblik '''arabeske''', vzete iz obstoječih spomenikov.Drawings based on illustrations in Talbot-Rice, op.cit., plates 109-115 Note the common core element of the heart shaped confronted volutes & stem, highlighted in green.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arabeska

Arabski polotok

Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arabski polotok

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arhimed

Arkadij

Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arkadij

Armenci

Armenci so narod oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Armenci

Artabazd

Artabazd (grško: Ἀρταύασδος ali Ἀρτάβασδος iz armenskega: Արտավազդ), bizantinski uzurpator armenskega porekla, ki je vladal od junija 741 ali 742 do novembra 743, * ni znano, † 743.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Artabazd

As (rimski kovanec)

Æ (''aes grave'') as iz obdobja 240-225 pr n. št. As (latinsko, mn., včasih tudi, prevedeno v grščino kot ἀσσάριον), je bil bronast, kasneje bakren kovanec Rimske republike in Rimskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in As (rimski kovanec)

Asad ibn al-Furat

Asad ibn al-Furat (arabsko: أسد بن الفرات‎), arabski pravnik in teolog, * 759, † 828.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Asad ibn al-Furat

Asparuh

Asparuh ali Isperih (bolgarsko: Аспарухali Исперих), prabolgarski vladar v drugi polovici 7.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Asparuh

Atenska vojvodina

Atenska vojvodina (grško Δουκάτον Αθηνών, francosko Duché d'Athènes) je bila ena od križarskih držav, ki so jo ustanovili v Grčiji po propadu Bizantinskega cesarstva v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Atenska vojvodina

Avtonomna republika Krim

Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Avtonomna republika Krim

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Şanlıurfa

Azeb

Azeb (iz arabskega azeb - neporočen moški) je vojaški izraz, ki pomeni vojaka ali enoto lahke kopenske in mornariške pehote.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Azeb

Azija (rimska provinca)

Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Azija (rimska provinca)

Álmoš Madžarski

Álmoš, domnevni veliki knez Madžarov, * ca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Álmoš Madžarski

Škofija Trst

Tržaška škofija obstaja od leta 524.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Škofija Trst

Škofovska palica

škofovska palica nadškofa Heinricha Finstingena iz Limogesa (1260-1286) Škofovska palica, tudi pastoral, (lat. bacalum pastorale.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Škofovska palica

Škorpijon (metalec kopja)

Škorpijon, sodobna rekonstrukcija antičnega orožja Škorpijon (latinsko: scorpio ali scorpion), rimsko artilerijsko orožje, ki ga je prvi opisal rimski pisec Vitruvij v 1.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Škorpijon (metalec kopja)

Škrlat

Bodičasti volek ''Bolinus brandaris'' Kemična struktura glavne sestavine škrlata, '''6,6′-dibromoindigo''' Škrlat ali purpur je snov, ki so jo Feničani uporabljali za barvanje tkanin.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Škrlat

Štefan Držislav

Štefan Držislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 969 do okrog 996, *?, † okrog 996.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Štefan Držislav

Štefan II. Ogrski

Štefan II. (II. István., Stjepan II..), hrvaški kralj (1105/1116-1131), ogrski kralj (1116-1131), * 1101, † 1. marec 1116, pripadnik dinastije Árpádovcev.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Štefan II. Ogrski

Štefan Izvoljeni

Za papeža izvoljeni Štefan (tudi Štefan II. ali Štefan Izvoljeni ali samo Štefan), izvoljeni papež, * okrog 700 Rim (Bizantinsko cesarstvo), † 26. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Štefan Izvoljeni

Število

kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Število

İzmir (provinca)

Provinca İzmir je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in İzmir (provinca)

İznik

İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in İznik

Čador

Ženske v čadorjih Čador (perzijsko چادر) je zunanje oblačilo nekaterih muslimanskih in hindujskih žensk.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Čador

Četrta križarska vojna

Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Četrta križarska vojna

Baalbek

Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Baalbek

Baška Voda

Baška Voda je manjše mesto in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Baška Voda

Bagrat IV. Gruzijski

Bagrat IV. (gruzijsko: ბაგრატ IV), gruzijski kralj iz dinastije Bagrationi, ki je vladal od 1027 do 1072, * 1018, † 24. november 1072.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bagrat IV. Gruzijski

Bahram Čobin

Bahram Čobin, tudi Čubin in Čobina (perzijsko بهرامچوبین), slavni general in poveljnik perzijske armade (Eran spahbod) iz 6.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bahram Čobin

Bajan I.

Bajan I. je bil od leta 562 do 602 kagan Avarskega kaganata, * ni znano, † 602.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bajan I.

Bajazid I.

Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bajazid I.

Balduin I. Jeruzalemski

Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Balduin I. Jeruzalemski

Bari

Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bari

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej

Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata v Ogleju je bazilika in nekdanja stolnica Oglejskega patriarhata.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej

Bazilikata

Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bazilikata

Bazilisk (bizantinski cesar)

Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bazilisk (bizantinski cesar)

Bazilisk (razločitev)

Bazilisk je lahko.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bazilisk (razločitev)

Béla II. Ogrski

Béla II. ali Béla II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Béla II. Ogrski

Béla III.

Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Béla III.

Bejrut

Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bejrut

Bellinzona

Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bellinzona

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Benečija

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Beneška republika

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Benetke

Benetke (pokrajina)

Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Benetke (pokrajina)

Berat

Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Berat

Berberi

Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Berberi

Berke

Berke Kan, mongolski vladar, * 1208, † 1266.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Berke

Biblos

Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Biblos

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitinija

Bitinija in Pont (rimska provinca)

Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitinija in Pont (rimska provinca)

Bitka pri Adrianoplu (378)

Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Adrianoplu (378)

Bitka pri Dorileju (1097)

Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Dorileju (1097)

Bitka pri Draču (1081)

Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Draču (1081)

Bitka pri Harranu

Bitka pri Harranu je bila bitka med križarskima državama Antiohijo in Edeso in Turki Seldžuki.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Harranu

Bitka pri Lepantu (1571)

Bitka pri Lepantu je bila tretja pomorska bitka pri Lepantu; potekala je 7. oktobra 1571 med združeno krščansko floto več držav in Osmanskim cesarstvom.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Lepantu (1571)

Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Mrzli reki

Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Mrzli reki

Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Pliski

Bitka pri Pliski ali bitka na Vrbiškem prelazu je bila niz spopadov med bizantinsko vojsko, zbrano iz vseh delov Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Nikiforja I. in bolgarsko vojsko pod poveljstvom kana Kruma.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Pliski

Bitola

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitola

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bizanc

Bizanc (razločitev)

Bizanc je lahko.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bizanc (razločitev)

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bizantinska aristokracija in birokracija

Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bizantinski senat

Bizantinsko papeštvo

Bizantinsko papeštvo je bilo obdobje bizantinske nadvlade nad papeštvom.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bizantinsko papeštvo

Bizantinsko-vandalska vojna

Bizantinsko-vandalska vojna (tudi vandalska vojna) je potekala leta 533 med Bizantinskim cesarstvom in Vandalskim kraljestvom Kartagine.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bizantinsko-vandalska vojna

Boetij

Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Boetij

Bogomilstvo

Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bogomilstvo

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bolgari

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bolgarija

Bonifacij I. Montferraški

‎Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bonifacij I. Montferraški

Bonifacio

Bonifacio (korziško Bunifaziu) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzike.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bonifacio

Boris Kolomanovič

Boris Kolomanovič, ruski in ogrski politik, samooklicani nezakonski sin ogrskega kralja Kolomana in neuspešni pretendent za ogrski prestol.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Boris Kolomanovič

Borna

Bornina kneževina se je raztezala v zaledju Jadranskega morja Borna, * ?, † 821, je bil na začetku 9.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Borna

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bospor

Bosra

Bosra (arabsko بصرى الشام- Busra aš-Šam) je južno sirsko mesto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bosra

Brač

Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Brač

Branimir (hrvaški knez)

Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Branimir (hrvaški knez)

Bribir, Skradin

Bribir je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Skradin Šibeniško-kninske županije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bribir, Skradin

Budžak

Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Budžak

Bursa

Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bursa

Buzet

Buzet (ital. Pinguente) je istrsko mesto z okoli 1.700 prebivalci in sedež istoimenske občine s statusom mesta (hrv. Grad) z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Buzet

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Carigrad

Carigrajski koledar

Carigrajski oziroma tudi bizantinski koledar šteje leta od domnevnega nastanka sveta leta 5508 pr. n. št. Ta način štetja let so uporabljali v bizantinskem cesarstvu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Carigrajski koledar

Catania

Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Catania

Cerkev sv. Lazarja, Maribor

Cerkev sv.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Cerkev sv. Lazarja, Maribor

Cezarejska Mavretanija

Severna Afrika v rimskem obdobju Cezarejska Mavretanija (latinsko: Mauretania Caesariensis), najbolj zahodna rimska provinca v severozahodni Afriki.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Cezarejska Mavretanija

Cezaropapizem

Cezaropapizem je oblika vladavine, pri kateri ima vladar obenem cerkveno in posvetno oblast.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Cezaropapizem

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ciper

Ciprsko kraljestvo

Ciprsko kraljestvo je bilo križarska država na otoku Cipru v visokem in poznem srednjem veku od leta 1192 do 1489.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ciprsko kraljestvo

Claustra Alpium Iuliarum

Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Claustra Alpium Iuliarum

Corpus juris civilis

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Corpus iuris civilis (latinsko zakonik civilnega prava) je zbirka pravnih dokumentov, ki je nastala med 529 in 534 po ukazu Justinijana I., cesarja Bizanca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Corpus juris civilis

Cosimo Medičejski Starejši

Cosimo Medičejski Starejši, ugledni gospod, neformalni voditelj florentinske republike, * 27. september 1389, Firence, † 1. avgust 1464, Firence.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Cosimo Medičejski Starejši

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dalmacija (rimska provinca)

Damask

Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Damask

Danišmendi

obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Danišmendi

Dardanija

Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dardanija

De administrando imperio

De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in De administrando imperio

Delminij

Mesta v Istri in severni Dalmaciji Delminij (latinsko: Delminium),Opća enciklopedija JLZ, 2.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Delminij

Devolska pogodba

Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Devolska pogodba

Dimitrij Zvonimir

Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dimitrij Zvonimir

Dioceza Trakija

Dioceza Trakija (latinsko: Dioecesis Thraciae, grško: Διοίκησις Θράκης), dioceza poznega Rimskega cesarstva na vzhodnem Balkanskem polotoku, ki je obsegala ozemlja sedanje jugovzhodne Romunije, osrednje in vzhodne Bolgarije ter grško in turško Trakijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dioceza Trakija

Diodor Sicilski

Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Diodor Sicilski

Dodekanez

Dodekanez v Grčiji Dodekanéz (grško Δωδεκάνησα, Dodekánisa; »dvanajst otokov«) je skupina grških otokov v Egejskem morju pred jugozahodno obalo Turčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dodekanez

Dokimijski beli marmor

Dokimijski beli marmor je prosojen, drobnozrnat in zelo kompakten oziroma gost beli marmor visoke kvalitete.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dokimijski beli marmor

Domagoj (hrvaški knez)

Domagoj, knez med Slovani v notranji Dalmaciji (kasnejši Hrvaški) in obenem frankovski vazal, * ?, † 876.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Domagoj (hrvaški knez)

Donji Karin

Donji Karin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Benkovac Zadrske županije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Donji Karin

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Drač

Drina

Drina je 346 km dolga reka in desni, največji pritok Save.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Drina

Drinske mučenke

Drinske mučenke je naziv za pet redovnic Hčera Božje ljubezni, ki so umrle mučeniške smrti med drugo svetovno vojno.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Drinske mučenke

Druga bizantinsko-perzijska vojna

Druga bizantinsko-perzijska vojna (tudi bizantinsko-sasanidska vojna) je potekala med leti 602 oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Druga bizantinsko-perzijska vojna

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Druga križarska vojna

Drugi koncil v Konstantinoplu

Drugi koncil v Konstantinoplu je potekal (od 8. oktobra do 1. November) leta 551 v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Drugi koncil v Konstantinoplu

Drugi nicejski koncil

Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Drugi nicejski koncil

Dušanov zakonik

Dušanov zakonik je najpomembnejši zakonik srednjeveške fevdalne Srbije, sprejet leta 1349 na skupščini v Skopju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dušanov zakonik

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dubrovniška republika

Dubrovnik

Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dubrovnik

Egejska vojvodina

Egejska vojvodina (grško: Δουκάτον Αιγαίου, italijansko: Ducato dell’ Egeopelago), znana tudi kot Arhipelaška vojvodina (grško: Δουκάτον Αρχιπελάγους, italijansko: Ducato dell'arcipelago) in Vojvodina Naxos (po glavnem mestu Naxos), država, ki so jo po četrti križarski vojni ustanovili Benečani na otočju Kikladi v Egejskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Egejska vojvodina

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Egejsko morje

Egipt (rimska provinca)

Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Egipt (rimska provinca)

Eksarhati na Apeninskem polotoku

Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Eksarhati na Apeninskem polotoku

Emona

Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Emona

Eolsko otočje

Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Eolsko otočje

Epir

Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Epir

Epir (razločitev)

Epir, iz grške besede Ήπειρος (Ípiros), ki pomeni celino, lahko pomeni tudi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Epir (razločitev)

Epirski despotat

Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Epirski despotat

Ernah

''Imenik bolgarskih kanov'', Prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja Ernah (bolgarsko: Ернах, Ернак ali Хернак, grško: Ήρνάχ), hunski vladar in tretji (najmlajši) sin Atile.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ernah

Erzurum (provinca)

Erzurum (zgodovinska imena: Arzen, Karin, Theodosiupolis ali Theodosiopolis med bizantinsko nadvlado) je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Erzurum (provinca)

Etolija

Karta antične Etolije Etolija (Aitolia), gorata grška pokrajina na severni obali Korintskega zaliva, del sedanje grške prefekture Etolija-Akarnanija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Etolija

Evnuh

Evnuh oziroma kastrat je moški z odstranjenimi genitalijami.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Evnuh

Fajsz Madžarski

Fajsz (tudi Falicsi, Phalitzes), veliki knez Madžarov (ca. 947 - 955), * ?, † 955, pripadnik dinastije Árpádovcev.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Fajsz Madžarski

Fanarioti

Fanarioti so bili v Osmanskem imperiju po večini grško govoreči prebivalci mestne četrti Carigrada, ki se je imenovala Fanar.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Fanarioti

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Fevdalizem

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Filip Švabski

Filipik Bardan

Filipik (grško: Φιλιππικός), bizantinski cesar armenskega porekla s pravim imenom Bardan (grško: Βαρδάνης, armensko: Վրթանես), ki je vladal od leta 711 do 713, * ni znano, † 20. januar 714 ali 715.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Filipik Bardan

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Firence

Fjodor Dostojevski

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Fjodor Dostojevski

Forlì - Cesena (pokrajina)

Pokrajina Forlì-Cesena (provincia di Forlì-Cesena) je pokrajina v deželi Emilija - Romanja v Italiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Forlì - Cesena (pokrajina)

Forum

Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Forum

Fran Saleški Finžgar

Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Fran Saleški Finžgar

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Frankovsko cesarstvo

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Friderik I. Barbarossa

Fulcher iz Chartresa

Fulcher iz Chartresa, kronist prve križarske vojne, * okrog 1059, Chartres, Francija, † 1127, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Fulcher iz Chartresa

Gafsa

Gafsa Gafsa je mesto, guvernat in oaza v osrednji Tuniziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gafsa

Gališko-volinska kneževina

Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gališko-volinska kneževina

Galižana

Galižana (italijansko Gallesano) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Vodnjan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Galižana

Galilejsko jezero

Galilejsko jezero je največje sladkovodno jezero v Izraelu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Galilejsko jezero

Gautier Sans-Avoir

Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gautier Sans-Avoir

Géza I. Ogrski

Géza I. (I.), ogrski kralj (1074-1077), * ca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Géza I. Ogrski

Géza Ogrski

Géza, veliki knez Madžarov (972- 997), * ca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Géza Ogrski

Genovska republika

Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Genovska republika

Georgij Gemist Pleton

Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Georgij Gemist Pleton

Gepidi

Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gepidi

Geti

Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Geti

Giotto di Bondone

Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Giotto di Bondone

Godfrej Bouillonski

Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Godfrej Bouillonski

Goffredo Malaterra

Goffredo Malaterra, benediktinski menih iz 11. stoletja in kronist, po rodu Norman.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Goffredo Malaterra

Gojslav

Gojslav ali Gojislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Krešimirjem III. vladal od leta 1000 do okrog 1020, * ?, † ?.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gojslav

Golansko višavje

Golanska planota z judovskimi (modro) in druškimi (črno) naselbinami Golansko višavje je ozemlje na jugozahodu Sirije, ki je od leta 1967 dalje pod zasedbo Izraela.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Golansko višavje

Gostun

''Imenik bolgarskih kanov'', Prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja) Gostun (bolgarsko: Гостун), prabolgarski vladar, tretji iz Imenika bolgarskih kanov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gostun

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Goti

Gračišće

Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gračišće

Granada

Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Granada

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Grčija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Grščina

Grška katoliška cerkev

Grška katoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Grška katoliška cerkev

Grški ogenj

Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Grški ogenj

Gregorijanski koral

Gregor I. med narekovanjem gregorijanskega napeva (iz antifonarja samostana St. Gallen, okrog leta 1000 Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gregorijanski koral

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Grki

Grofija Edesa

Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Grofija Edesa

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gruzija

Gyula (naziv)

Štefan I. ujame Gyulo, prizor iz ''Chronicon Pictum)'' Gyula (tudi yula, gula, gila) je madžarski naziv za vojvodo oziroma vojaškega poveljnika madžarske plemenske zveze.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gyula (naziv)

Habeas corpus

Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Habeas corpus

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hagija Sofija

Hanibalijan

Bronasti follis »kralja« Hanibalijana, skovan v Konstantinoplu leta 336/337. Na reverzu kovanca je poosebljenje reke Evfrat, kar simbolično nakazuje Hanibalijanove pretenzije na vzhodu. Flavius Hannibalianus, član Konstantinove dinastije, od leta 335 do smrti Rex Regem et Ponticarum Gentium (Kralj kraljev in pontskih ljudstev) na vzhodu Rimskega cesarstva, * ni znano, † september 337, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hanibalijan

Hanija

Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hanija

Harran

Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Harran

Hazari

Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hazari

Hemimont

Hemimont (latinsko: Provincia Haemimonti, grško: ἐπαρχία Αἱμίμοντος), poznorimska iz zgodnja bizantinska provinca v severovzhodni Trakiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hemimont

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Henrik III. Nemški

Heraclea Lyncestis

Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Heraclea Lyncestis

Heraklij

Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Heraklij

Herson (kolonija)

Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Herson (kolonija)

Heruli

Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Heruli

Hilbudij

HilbudijMartindale, J.R., Jones, A.H.M.; Morris, J. (1992), The Prosopography of the Later Roman Empire, III., AD 527–641, str.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hilbudij

Hios

Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hios

Hipatija

Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hipatija

Hokej na travi

Hokej na travi Hokej na travi je ekipni šport, ki se igra na prostem in pri katerem skušajo igralci žogico s palico potisniti v gol.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hokej na travi

Hormizd IV.

Hormizd IV. (perzijsko هرمز چهارم‎), sin šaha Kozrava I., ki je od leta 579 do 590 vladal kot enaindvajseti perzijski veliki kralj (šah), * ni znano, † 590.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hormizd IV.

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hrvaška

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Huni

Hvar

Hvar (italijansko: Lesina, latinsko: Pharus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hvar

Ibn Batuta

Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة‎: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ibn Batuta

Ikonoklazem

Ikonoklazem (grško.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ikonoklazem

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Iliri

Iluminiran rokopis

samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Iluminiran rokopis

Imperator

Imperátor je latinska beseda za poveljnika.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Imperator

Imperij

Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Imperij

Investiturni boj

Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Investiturni boj

Irena Atenska

Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Irena Atenska

Irena Dukas

Irena Dukas, (grško Είρήνη Δούκας ali Δούκαινα, Eirēnē Doukaina) bizantinska cesarica, * okrog 1066, † 19. februar 1123 ali 1133 Irena je bila žena bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena in tašča Nikefora Brijenija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Irena Dukas

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Islam

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Italija

Italijanski katepanat

Italijanski katepanat (grško: κατεπανάτον Ἰταλίας) je bila provinca Bizantinskega cesarstva, ki je obsegala italijansko ozemlje južno od črte Monte Gargano – Salerno.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Italijanski katepanat

Italijanski kralji

Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Italijanski kralji

Ivan I. Cimisk

Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan I. Cimisk

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan II. Komnen

Ivan III. Vasiljevič

Ivan III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan III. Vasiljevič

Ivan V. Paleolog

Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan V. Paleolog

Ivan VI. Kantakuzen

Ivan VI.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan VI. Kantakuzen

Izak I. Komnen

Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Izak I. Komnen

Izak II. Angel

Izak II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Izak II. Angel

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Izrael

Jadran Ferluga

Jadran Ferluga, slovenski zgodovinar, bizantolog, * 12. februar 1920, Trst, † 27. januar 2004, Piran.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jadran Ferluga

Janez Damaščan

Sveti Janez Damaščan, bizantinsko-sirski teolog, učenjak, pesnik, glasbenik in cerkveni oče, * okoli 676, Damask, Sirija, † 5. december 749, samostan Mar Saba, Zahodni breg.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Janez Damaščan

Janičar

Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Janičar

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalem

Jeruzalemsko kraljestvo

Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalemsko kraljestvo

Jože Ciuha

Jože Ciuha, slovenski slikar, ilustrator, grafik, pesnik * 26. april 1924, Trbovlje, † 12. april 2015, Ljubljana.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jože Ciuha

Jožef II. Konstantinopelski

Jožef II. (grško: Ιωσήφ Β΄), konstantinopelski patriarh od leta 1416 do 1439, * 1360, † 10. junij 1439.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jožef II. Konstantinopelski

Jonija

Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jonija

Jordanija

Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jordanija

Judovsko-rimske vojne

Judovsko-rimske vojne so bile niz velikih uporov Judov v rimski provinci Judeji proti Rimskemu cesarstvu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Judovsko-rimske vojne

Just

Just je moško osebno ime, pa tudi priimek (Franci Just).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Just

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Justinijan I.

Justinijanov zakonik

Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Justinijanov zakonik

Kadolah

Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kadolah

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kalabrija

Kalbidi

Italija leta 1000 Kalbidi (angleško: Kalbids, italijansko: Kalbiti) so bili muslimanska vladarska dinastija, ki je vladala na Siciliji od leta 948 do 1053.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kalbidi

Kalif

Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kalif

Kalojan

Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kalojan

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kapadokija

Kapadokija (rimska provinca)

Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kapadokija (rimska provinca)

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Karel Veliki

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Karolingi

Kasr ibn Vardan

Kasr ibn Vardan (arabsko قصر أبن وردان) je grajski kompleks iz 6. stoletja, ki stoji v sirski puščavi, približno 60 km severovzhodno od Hame.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kasr ibn Vardan

Kassia

Kassia, srednjeveška skladateljica, * okrog 810, Konstantinopel, † 867.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kassia

Kastav

Kastav je mesto (hrv. Grad Kastav) na Hrvaškem, ki upravno spada v Primorsko-goransko županijo in ima v svojem upravnem območju (po popisu 2021) 10.265 prebivalcev, samo naselje Kastav pa jih imelo bistveno manj, vse do združitve vseh 6 naselij v Kastav leta 2003.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kastav

Katari

Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Katari

Katoliška dežela Apulija

Katoliška dežela Apulija je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Apulija (Regione Puglia).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Katoliška dežela Apulija

Katoliška dežela Emilija - Romanja

Katoliška dežela Emilija - Romanja je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Emilija - Romanja (Regione Emilia-Romagna) in državi San Marino.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Katoliška dežela Emilija - Romanja

Kılıç Arslan I.

Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان‎), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kılıç Arslan I.

Kemično orožje

Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kemično orožje

Kerč

Kerč (Керчь, krimskotatarsko: Keriç, Керч, stara vzhodna slovanščina: Кърчевъ, starogrško: /Pantikapaion; Kerç) je mesto na polotoku Kerč v vzhodnem predelu Krimskega polotoka ob Kerškem prelivu pri vhodu v Azovsko morje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kerč

Kijevska Rusija

Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kijevska Rusija

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kilikija

Klavdij Galen

Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Klavdij Galen

Klerikalizem

Klerikalízem je težnja za uveljavitev klera (cerkvenih dostojanstvenikov) v družbenem in političnem življenju skupnosti izven področja verskega učenja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Klerikalizem

Klorovodikova kislina

Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Klorovodikova kislina

Kneževina Antiohija

Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kneževina Antiohija

Kneževina Teodoro

Kneževina Teodoro (grško: Θεοδόρο) ali Gotija (grško: Γοτθία) je bila od 13.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kneževina Teodoro

Kočani

Kočani (makedonsko: Кочани) je mesto z okoli 30.000 prebivalci v vzhodnem delu Severne Makedonije, leži v Kočanski dolini (tudi Kočansko Pole) in je 120 km oddaljeno od Skopja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kočani

Kocelj

Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kocelj

Koledarska doba

Koledárska dôba ali koledárska êra (tudi časóvna êra) je v koledarjih datum, od katerega se štejejo leta.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Koledarska doba

Koloman Ogrski

Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Koloman Ogrski

Koncil v Clermontu

Papež Urban II. na koncilu v Clermontu, poznogotska iluminacija iz knjige ''Livre des Passages d'Outre-mer'', ki je nastala okrog leta 1490, Bibliothèque National, Pariz Koncil v Clermontu je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je bil od 18.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Koncil v Clermontu

Koncil v Piacenzi

Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Koncil v Piacenzi

Konstans

Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstans

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki

Konstantin V. Kopronim

Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin V. Kopronim

Konstantin VI.

Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin VI.

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin X. Dukas

Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin X. Dukas

Konstantinopelska patria

Konstantinopelska patria (grško: Πάτρια Κωνσταντινουπόλεως, latinsko: Scriptores originum Constantinopolitarum, v dobesednem prevodu Pisci konstantinopelskega porekla), bizantinska zbirka zgodovinskih del o zgodovini in spomenikih v bizantinski prestolnici Konstantinoplu, sodobnem Istanbulu, Turčija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopelska patria

Konstantinopelski hipodrom

Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopelski hipodrom

Konstantinopelsko obzidje

Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopelsko obzidje

Konya

Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konya

Korčula

Korčula (italijansko Curzola, latinsko Corcyra Nigra) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Korčula

Korčula (mesto)

za otok glej Korčula Korčula (italijansko Curzola, grško Korkyra Melania, latinsko Corcyra Nigra) je turistično mesto, občinsko središče s statusom mesta (hrv. Grad Korčula, ki upravno spada v Dubrovniško-neretvansko županijo) ter pristanišče, ki leži na manjšem polotoku na severovzhodni obali istoimenskega otoka, nasproti polotoka Pelješac.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Korčula (mesto)

Kordova

Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kordova

Kordovski kalifat

Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة‎, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kordovski kalifat

Korduena

Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Korduena

Kormisoš

Kormisoš (bolgarsko: Кормисош), bolgarski vladar iz 8.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kormisoš

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Korzika

Kosezi

Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kosezi

Kosovo

Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kosovo

Kozrav II.

Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kozrav II.

Krajinsko slikarstvo

Krajina ali pejsaž je upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Krajinsko slikarstvo

Kraljevič Marko

Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kraljevič Marko

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kraljevina Italija

Kraljevina Sardinija

Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kraljevina Sardinija

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Krščanstvo

Krešimir III.

Krešimir III, hrvaški kralj iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Gojslavom vladal od leta 1000 do okrog 1020, nato pa sam do okrog leta 1030.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Krešimir III.

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Krf

Križarske države

Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Križarske države

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Križarske vojne

Krimska vojna

Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Krimska vojna

Krimski Goti

Krimski Goti so bila skupina gotskih plemen, ki so po selitvi Gotov na zahod ostala na ozemlju okrog Črnega morja, predvsem na polotoku Krimu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Krimski Goti

Kruševo

Kruševo (makedonsko Крушево; aromunsko Crushuva "Crușuva") je mesto in občina v Severni Makedoniji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kruševo

Ktezifon

Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ktezifon

Kupola na skali

Kupola na skali 300px Kupola na skali (arabsko مسجد قبة الصخرة, Masjid Qubbat As-Sakhrah, hebrejsko כיפת הסלע, Kipat Hasela) je islamsko svetišče v Jeruzalemu, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kupola na skali

Kuropalat

Kuropalat (grško: κουροπαλάτης, iz latinskega cura palatii, skrbi za palačo),Kazhdan, str.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kuropalat

Kvestor

Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kvestor

Ladislav I. Ogrski

Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ladislav I. Ogrski

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Langobardi

Langobardski limes

Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Langobardski limes

Laonik Halkokondil

Laonik Halkokondil, grški zgodovinar, * 1423, Atene, † 1490.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Laonik Halkokondil

Lastovo

mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Lastovo

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Latinsko cesarstvo

Leon (razločitev)

Leon je lahko.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Leon (razločitev)

Leon III. Izavrijec

Leon III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Leon III. Izavrijec

Leon IV. Hazar

Leon IV.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Leon IV. Hazar

Leon V. Armenec

Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Leon V. Armenec

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Libanon

Loveč

Loveč je glavno mesto okraja Loveč v osrednji severni Bolgariji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Loveč

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ludvik Pobožni

Lurd

Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Lurd

Magister militum

Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Magister militum

Makedonija (regija)

Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Makedonija (regija)

Makedonija (rimska provinca)

Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Makedonija (rimska provinca)

Makedonska arhitektura

Skupine ljudi, ki so se naselile ali nadzorovale ozemlje današnje Severne Makedonije, so na državo vplivale na številne načine, eden najvidnejših je arhitektura.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Makedonska arhitektura

Mala Armenija

Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mala Armenija

Mala Skitija

Večja mesta in kolonije v Mali Skitiji Mala Skitija (latinsko: Scithia Minor, grško: Μικρά Σκυθία), antična pokrajina, na severu in zahodu omejena z Donavo, na vzhodu pa s Črnim morjem.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mala Skitija

Malik Šah I.

Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه‎, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه‎), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Malik Šah I.

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Malta

Malula

Pogled na samostan sv. Tekle z vrha stene Oltar sv. Tekle nad samostanom Soteska, kjer je domnevno pobegnila sv. Tekla in je vasi dala ime Samostan sv. Sergeja in Baha Tipična ulica v starem delu vasi Malula (arabsko معلولا, aramejsko ܡܥܠܐ) je vas z okoli 2000 prebivalci v zahodnem delu Sirije, približno 56 km severno od Damaska, ob obronkih gorovja Antilibanon.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Malula

Manjša renesančna gibanja

Renesansa je kulturni preporod, ki se navadno postavlja kot mejnik med srednjim in novim vekom, saj se je takrat pojavil v Italiji in se nato razširil po Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Manjša renesančna gibanja

Marija Bagrationi

Marta-Marija Bagrationi (grško: Μαρία της Αλανίας, gruzijsko: მართა, მარიამი), bizantinska cesarica, hčerka gruzijskega kralja Bagrata IV., žena bizantinskega cesarja Mihaela VII. Dukasa, kasneje tudi cesarja Nikefora III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Marija Bagrationi

Marija Komnena

Marija Komnena (grško: Μαρία Κομνηνή, Maria Komnēnē), poznana tudi kot Porfirogeneta, ker je bila rojena kot hčerka vladajočega cesarja, * marec 1152, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † julij 1182, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Marija Komnena

Marke

Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Marke

Marmor cipollino

Vzorec marmorja cipollino iz stebra Maksencijeve bazilike, Rimski forum, Rim. Karistijski marmor ali marmor cipollino je dobil ime v dobi renesanse po čebuli (italijansko: cipolla), današnje ime pa ustreza latinskemu imenu marmor carystium ali marmor iz Karystosa in tudi marmor styrum.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Marmor cipollino

Maroniti

Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Maroniti

Masjaf

Masjaf (lahko tudi Musjaf ali Misjaf) (arabsko مصيف ali مصياف) je grad nad istoimenskim krajem v zahodni Siriji, približno 40 km zahodno od Hame, ob obronkih hribovja Džebel Ansarija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Masjaf

Málaga

Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Málaga

Mérida, Španija

Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mérida, Španija

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mehkužci

Mehmed I.

Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mehmed I.

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mehmed II. Osvajalec

Menander Protektor

Menander Protektor ali Menender Bizantinec, bizantinski zgodovinar, rojen sredi 6.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Menander Protektor

Mesrop Maštoc

Mesrop Maštoc (vzhodnoarmensko Մեսրոպ Մաշտոց, zahodnoarmensko Մեսրոբ Մաշտոց) (zahodnoarmensko tudi Mesrop Mašdoc), armenski menih, teolog, jezikoslovec, * 361, Hasik, Perzija (sedaj Armenija), † 17. februar 441, Valarsabad.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mesrop Maštoc

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Messina

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mesto

Mezija

Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mezija

Mezopotamija (razločitev)

Mezopotamija je lahko.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mezopotamija (razločitev)

Mihael I. Komnen Dukas

Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mihael I. Komnen Dukas

Mihael I. Rangab

Mihael I. Rangab (grško: Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 811 do 813, * okoli leta 770, † 11.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mihael I. Rangab

Mihael Psel

Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mihael Psel

Mihael VII. Dukas

Mihael VII.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mihael VII. Dukas

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Milano

Milanski edikt

Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Milanski edikt

Mislav (hrvaški knez)

Mislav ali Mojslav (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Mislavo ali kot Muisclavo), * ?, † 845, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mislav (hrvaški knez)

Modra horda

Modra horda (mongolsko: Kok ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva, ki je nastala po Džingiskanovi smrti leta 1227.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Modra horda

Mohamed

Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mohamed

Mongolski vpadi v Evropo

Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mongolski vpadi v Evropo

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mongolsko cesarstvo

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mozaik

Mrtva mesta

Mrtva mesta je uveljavljen izraz za skupino nekdanjih naselbin v severozahodni Siriji, v apnenčastem hribovju Belus Massif, ki se razteza med Orontesom in današnjo mejo med Sirijo in Turčijo severno od Alepa.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mrtva mesta

Mrtvo morje

Mrtvo morje (hebrejsko.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mrtvo morje

Murat I.

Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Murat I.

Murat II.

Murat II. (osmansko turško مراد ثاني‎ - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Murat II.

Nahičevan

Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nahičevan

Nikefor Brijenij

Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikefor Brijenij

Nikefor I. Carigrajski

Nikifor I. Konstantinopelski (grško: Νικηφόρος Α΄), bizantinski pisec in od 12.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikefor I. Carigrajski

Nikefor III. Botanijat

Nikefor III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikefor III. Botanijat

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikejsko cesarstvo

Niketas Honiates

Niketas Honiates (grško: Νικήτας Χωνιάτης), včasih tudi Niketas Acominatus, bizantinski grški zgodovinar, * okrog 1155, Hona, Frigija, Bizantinsko cesarstvo, † 1215 ali 1216, Nikeja, Nikejsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Niketas Honiates

Nikifor I. Logotet

Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikifor I. Logotet

Nikolaj Kanabos

Nikolaj Kanabos (grško: Νικολαος Καναβος), bizantinski cesar leta 1204, * ni znano, † verjetno 8. februarja 1204.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikolaj Kanabos

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikolaj Kuzanski

Nikozija

Nikozija je največje mesto, glavno mesto Cipra in sedež ciprske vlade.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikozija

Notitia dignitatum

Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Notitia dignitatum

Notni zapis

Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Notni zapis

Numidija

Numidija, nekdanje berbersko kraljestvo v severni Afriki na ozemlju sodobne Alžirije in manjšem delu zahodne Tunizije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Numidija

Nur ad-Din

‎ Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nur ad-Din

Obleganje Antiohije

Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Obleganje Antiohije

Obleganje Edese

Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Obleganje Edese

Obleganje Jeruzalema (1187)

Obleganje Jeruzalema je bil vojaški spopad med križarskim Jeruzalemskim kraljestvom in muslimanskimi Ajubidi, ki je trajal od 20. septembra do 2. oktobra 1187, ko je Saladin zavzel mesto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Obleganje Jeruzalema (1187)

Obleganje Jeruzalema (razločitev)

Jeruzalem je v svoji zgodovini doživel številna obleganja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Obleganje Jeruzalema (razločitev)

Obleganje Konstantinopla (626)

Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Obleganje Konstantinopla (626)

Obleganje Konstantinopla (674–678)

Teodozijevo obzidje Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Obleganje Konstantinopla (674–678)

Obleganje Nikeje

Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Obleganje Nikeje

Ohrid

Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ohrid

Oleg Novgorodski

Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Oleg Novgorodski

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Omajadski kalifat

Omar (kalif)

Omar, polno ime Omar ibn al-Hattab (arabsko), islamski kalif, * 585, Meka, † 3. november 644, Medina.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Omar (kalif)

Omurtag

Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Omurtag

Onufrij Veliki

Sveti Onufrij Veliki, (grško:Ονούφριος) krščanski puščavnik in asket, * ?, † 12. junij 400 Egipt, velja za edinega puščavskega meniha, ki mu na Zahodu priznavajo posebno češčenje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Onufrij Veliki

Orban

Orban ali Urban, inženir iz Brașova, Vlaška, Ogrsko kraljestvo, po poreklu Vlah ali Dačan, ki je ulil izjemno velike topove za osmansko obleganje Konstantinopla leta 1453, * ni znano, † 1453.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Orban

Orhan I.

Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Orhan I.

Osman I.

Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Osman I.

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo

Osor

Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, v katerem živi manj kot 50 stalnih prebivalcev.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Osor

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Oton I. Veliki

Otranto

Otranto je mesto in občina v pokrajini Lecce, deželi (Apulija, v Italiji).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Otranto

Padova

Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Padova

Paflagonija

Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Paflagonija

Pagan

Pagan, bolgarski kan od leta 767 do 768, * ni znano, † 768, Varna, Bolgarija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pagan

Pala d'Oro

Pala D'Oro Pala d'Oro (iz italijanskega pala – oltarni nastavek in ōro – zlato, zlat oltarni nastavek), retabel v baziliki sv. Marka v Benetkah, ki velja za eno najbolj prefinjenih mojstrovin bizantinskih dvornih zlatarjev in draguljarjev.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pala d'Oro

Palača Blaherne

Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Palača Blaherne

Palermo

Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Palermo

Palmira

Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Palmira

Panonija (rimska provinca)

Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Panonija (rimska provinca)

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež

Papež Adeodat I.

Adeodat I., tudi Deusdedit I. je bil svetnik in rimski papež Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Adeodat I.

Papež Adeodat II.

Papež Adeodat II. tudi Deusdedit II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Adeodat II.

Papež Agapit I.

Agapit I. (tudi Agapet I.), rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 490 Rim (Lacij, Italsko kraljestvo); † 22. april 536 Carigrad (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Agapit I.

Papež Agaton

Papež Agaton je bil rimski papež in svetnik katoliške Cerkve; * 574 Sicilija (Italija, Bizantinsko cesarstvo); † 10. januar 681 Rim (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Agaton

Papež Štefan II.

Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Štefan II.

Papež Štefan III.

Štefan III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Štefan III.

Papež Benedikt I.

Benedikt I., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 525 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 30. julij 579 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Benedikt I.

Papež Benedikt II.

Benedikt II., je bil rimski škof, papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * okrog 635 Rim, (Italija, Bizantinsko cesarstvo) † 8. maj 685, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Benedikt II.

Papež Bonifacij III.

Bonifacij III., papež rimskokatoliške Cerkve; * okrog 540 Rim (Italsko kraljestvo)† 12. november 607, Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Bonifacij III.

Papež Bonifacij IV.

Bonifacij IV., je bil svetnik in rimski papež in Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Bonifacij IV.

Papež Bonifacij V.

Bonifacij V. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Bonifacij V.

Papež Don

Papež Don je bil rimski papež katoliške Cerkve; * okrog 610 Rim (Lacij, Italija, Bizantinsko cesarstvo); † 11. april 678 Rim (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Don

Papež Evgen I.

Evgen I. (ali Evgenij), svetnik in rimski papež katoliške Cerkve, * okrog 615 Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo); † 2. junij 657 Herson (Krim Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Evgen I.

Papež Evgen IV.

Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Evgen IV.

Papež Feliks IV.

Feliks IV.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Feliks IV.

Papež Gregor II.

Gregor II., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 669 Rim (Bizantinsko cesarstvo † 11. februar 731, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Gregor II.

Papež Gregor III.

Gregor III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 690 Sirija (Umajadski kalifat); † 28. november 741, Rim (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Gregor III.

Papež Gregor V.

Papež Gregor V. (Papa Gregorius Quintus), rojen kot Bruno Koroški, katoliški škof in papež nemškega porekla; * okrog 971 Karantanija, Sveto rimsko cesarstvo, † 18. februar 999 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve 3.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Gregor V.

Papež Hadrijan I.

Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Hadrijan I.

Papež Honorij I.

Honorij I. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Honorij I.

Papež Janez III.

Janez III., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 520 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 13. julij 574 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Janez III.

Papež Janez IV.

Janez IV. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Janez IV.

Papež Janez V.

Janez V., je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 635 Antiohija, (Sirija Bizantinsko cesarstvo), † 2. avgust 686, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Janez V.

Papež Janez VI.

Janez VI. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 655 Efez (Mala Azija, Bizantinsko cesarstvo) † 11. januar 705 Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Janez VI.

Papež Janez VII.

Janez VII. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 650 Rossano (Kalabrija, Italija Bizantinsko cesarstvo) † 18. oktober 707, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Janez VII.

Papež Konon

Konon je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 635 Sicilija Bizantinsko cesarstvo), † 21. september 687, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Konon

Papež Konstantin

Za protipapeža glej Protipapež Konstantin II. Konstantin je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 664 Sirija (Umajadski kalifat), † 9. april 715, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Konstantin

Papež Leon II.

Leon II., je bil rimski škof, papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * 611 Sicilija, (Italija, Bizantinsko cesarstvo), † 28. junij 683, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Leon II.

Papež Leon III.

Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Leon III.

Papež Martin I.

Martin I., katoliški svetnik, mučenec in papež, * Hodi (Umbrija, Italija Bizantinsko cesarstvo), † 12. november 655 Herson (Krim Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Martin I.

Papež Nikolaj V.

Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Nikolaj V.

Papež Pavel I.

Pavel I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 700 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 28. junij 767, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Pavel I.

Papež Pelagij I.

Pelagij I., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 505 Rim (Italsko kraljestvo); † 4. marec 561 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Pelagij I.

Papež Pelagij II.

Pelagij II., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 520 Rim (Italsko kraljestvo); † 7. februar 590 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Pelagij II.

Papež Pij II.

Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Pij II.

Papež Sabinijan

Sabinijan, papež, * okrog 530 Blera (Bieda) pri Viterbu, Toskana (zdaj Lacij; Italsko kraljestvo); † 22. februar 606, Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Sabinijan

Papež Sergij I.

Sergij I. je bil rimski škof, (papež) in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * 635 Sicilija Bizantinsko cesarstvo) † 8. september 701, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Sergij I.

Papež Severin

Severin je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Severin

Papež Simplicij

Simplicij je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 420 Tivoli, (Italija, Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 3. marec 468; † 10. marec 483 Rim (Italija, Odoakerjevo italijansko kraljestvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Simplicij

Papež Sisinij

Sisinij, papež, * 650 Sirija (»Pravični kalifat«) † 14. februar 708, Rim, Bizantinsko cesarstvo.).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Sisinij

Papež Urban II.

Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Urban II.

Papež Urban V.

Urban V., rojen kot Guillaume de Grimoard je bil katoliški benediktinski opat, papež in blaženec; *1310, grad Grizac, (Gévaudan, Le Pont-de-Montvert Languedoc, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 19. december 1370, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Urban V.

Papež Vigilij

Vigilij, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 500 Rim (Italsko kraljestvo); † 7. junij 555 Sirakuza (otok Sicilija, Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Vigilij

Papež Vitalijan

Papež Vitalijan, svetnik in rimski papež katoliške Cerkve, * okrog 600 Segni (Lacij, Italija, Bizantinsko cesarstvo); † 27. januar 672 Rim (Lacij, Italija Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Vitalijan

Papež Zaharija

Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Zaharija

Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Partsko cesarstvo

Patras

Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Patras

Pax Nicephori

Pax Nicephori (v prevodu: Nikiforjev mir) je izraz, ki se nanaša na mirovno pogodbo, ki naj bi jo leta 803 sklenila frankovski vladar Karel Veliki in bizantinski cesar Nikifor I. Logotet ali na rezultat pogajanj med istima stranema, vendar drugima cesarjema, ki so potekala v letih 811 do 814.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pax Nicephori

Pečenegi

Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pečenegi

Pegunica

Pegunica (znanstveno ime Chalcalburnus chalcoides) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pegunica

Pelagonija

Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pelagonija

Pelješac

Lega Pelješca Pelješac (italijansko Sabbioncello) je polotok na vzhodni obali Jadrana.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pelješac

Peloponez

Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Peloponez

Periodizacija zgodovine

Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Periodizacija zgodovine

Perugia (pokrajina)

Sedež pokrajine Perugia Pokrajina Perugia (v italijanskem izvirniku Provincia di Perugia, izg. Provinča di Perudža) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Perugia (pokrajina)

Peter (hrvaški kralj)

Peter, slavonski kralj kralj, * neznano, † 1097.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Peter (hrvaški kralj)

Peter Krešimir IV.

Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Peter Krešimir IV.

Peter Veliki

Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Peter Veliki

Petra (Jordanija)

Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Petra (Jordanija)

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Platon

Pliska

Pliska je prva prestolnica Prvega bolgarskega cesarstva in manjše mesto, zgrajeno na območju nekdanje vasi Aboba.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pliska

Pod svobodnim soncem

Pod svobodnim soncem je slovenski zgodovinski roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pod svobodnim soncem

Pokrajina Videm

Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pokrajina Videm

Pomorske republike

Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pomorske republike

Poreč

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Poreč

Porga

Porga (Ποργά) ali Porin (Πορίνου) je izmišljeni hrvaški knez (najverjetneje na osnovi realnega kneza Branimirja) iz druge polovice 7.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Porga

Portorož

Portoróž je urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri, z malo manj kot 3000 stalnimi prebivalci.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Portorož

Prabolgarski koledar

''Imenik bolgarskih kanov'', prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja Prabolgarski koledar je pojem, s katerim se označuje hipotetični koledarski sistem, ki so ga uporabljali Prabolgari, polnomadsko ljudstvo po poreklu iz Srednje Azije, ki je od 2.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prabolgarski koledar

Preseljevanje ljudstev

Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Preseljevanje ljudstev

Pretor

Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pretor

Pretorijanska prefektura Vzhod

Pretorijanska prefektura Vzhod (latinsko: praefectura praetorio Orientis, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς), ena od štirih velikih pretorijanskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pretorijanska prefektura Vzhod

Prihod Hrvatov

Prihod Hrvatov na Jadran, Oton Iveković Prihod Hrvatov se v hrvaški zgodovini nanaša na prihod tiste slovanske skupine, ki je na področje Dalmacije prinesla etnično oznako Hrvati.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prihod Hrvatov

Prokopij iz Cezareje

Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prokopij iz Cezareje

Protipapež Pashal

Pashal (I.) je bil rimski škof in (protipapež) Rimskokatoliške cerkve, * okrot 630 Italija (Bizantinsko cesarstvo) † 686, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Protipapež Pashal

Protipapež Teodor

Teodor je bil rimski škof in (protipapež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 630 Italija (Bizantinsko cesarstvo) † 692, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Protipapež Teodor

Protospatarij

Protospatarij (grško, prvi spatarij) je bil v srednjem bizantinskem obdobju od 8.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Protospatarij

Prva bizantinsko-perzijska vojna

Prva bizantinsko-perzijska vojna je potekala med leti 527 in 562.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prva bizantinsko-perzijska vojna

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prva križarska vojna

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prvo bolgarsko cesarstvo

Rab, Rab

Rab je mesto ter upravno središče občine s statusom mesta (hrv. Grad Rab) z okoli 9480 prebivalci, ki je del Primorsko-goranske županije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rab, Rab

Rade Hamović

Rade Hamović (Раде Хамовић), bosansko-hercegovski generalpolkovnik, prvoborec, partizan in narodni heroj, * 13. februar 1916, † 19. maj 2009.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rade Hamović

Ragusa

Ragusa (italijansko:, sicilsko Rausa, latinsko Ragusia) je mesto in občina z okoli 75.000 prebivalci v deželi Siciliji v južni Italiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ragusa

Rajmond IV. Touluški

Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rajmond IV. Touluški

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ravena

Rdeča Hrvaška

Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rdeča Hrvaška

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Reka, Hrvaška

Retronim

Retronim je beseda, s katero razširimo opis starejšega pojma ali objekta, ki z uvedbo novega pojma ni bil več enolično opisan.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Retronim

Rižanski zbor

Rižanski zbor (rižanski placit, veča) je naziv za zgodovinski dogodek, ki se je leta 804 zgodil na odprtem prostoru v bližini Rižane.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rižanski zbor

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rim

Rimska Armenija

Armenija je bila od konca 1.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rimska Armenija

Rimska dioceza

Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rimska dioceza

Rimska Italija

Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rimska Italija

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rimska provinca

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rimsko cesarstvo

Robert Guiscard

Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Robert Guiscard

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rodos

Rogerij II. Sicilski

Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rogerij II. Sicilski

Roman IV. Diogen

Roman IV.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Roman IV. Diogen

Ronda

Ronda je mesto na jugu Španije v pokrajini Andaluzija v provinci Malaga.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ronda

Rumelija

Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rumelija

Ruska književnost

Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ruska književnost

Ruski kaganat

Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ruski kaganat

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rusko carstvo

Sablja

Francoska mornariška sablja iz 19. stoletja Sáblja (ime izvira iz madžarske besede szablya) je hladno orožje za zadajanje udarcev in bodenje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sablja

Sahara

Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sahara

Sakara

Sakara (arabsko سقارة‎‎) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sakara

Samostan Studenica

Samostán Studênica (srbsko Манастир Студеница) je samostan Srbske pravoslavne cerkve, ki izvira iz 12.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Samostan Studenica

Samostan sv. Kuzme in Damjana

Samostan Sv. Kuzme in Damjana Benedektinski samostan sv.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Samostan sv. Kuzme in Damjana

Samostan svetega Jurija, Sirija

Samostan svetega Jurija (arabsko دير مار جرجس, Deir Mar Džirdžis) je grško pravoslavni samostan v severozahodnem predelu Sirije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Samostan svetega Jurija, Sirija

Samova plemenska zveza

Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Samova plemenska zveza

Saraceni

Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Saraceni

Sardinija (dežela)

Sardinija (ali Sardinnia) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sardinija (dežela)

Sarisa

Makedonska falanga Sarisa (grško: σάρισα), 4-7 m dolga sulica, ki jo je uvedel makedonski kralj Filip II..

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sarisa

Sarkel

Ruševine hazarske trdnjave Sarkel, letalski posnetek iz 1930. let Sarkel ali Sarkil, kar v hazarskem jeziku pomeni »bela hiša«, je bila velika trdnjava, zidana iz kamna in opeke, ki so jo v 830.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sarkel

Savin (kan)

Savin ali Sabin (bolgarsko: Савѝн ali Сабѝн), bolgarski vladar od leta 764 do 766.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Savin (kan)

Söğüt

Ertuğrul Gazija v Söğütu Söğüt, mesto in okrožje v provinci Bilecik v Marmarski regiji Turčije, ki ima pet manjših mest in 23 vasi in meri 599 km2.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Söğüt

Sečovlje

Sečovlje so naselje v Slovenski Istri z okoli 800 prebivalci, ki upravno spada pod Občino Piran.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sečovlje

Sedem čudes starega veka

Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sedem čudes starega veka

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seldžuki

Selevkija (razločitev)

Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko Seleucia) je lahko eno od naslednjih staroveških mest.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Selevkija (razločitev)

Sevar

Sevar (bolgarsko: Севàр), bolgarski vladar iz 8.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sevar

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev

Seznam bizantinskih filozofov

Seznam grških filozofov Bizantinskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam bizantinskih filozofov

Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam nekdanjih glavnih mest držav

Seznam nekdanjih glavnih mest držav.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam nekdanjih glavnih mest držav

Seznam obleganj Konstantinopla

Obelganje Konstantinopla leta 1453 Konstantinopel je v dolgi zgodovini Bizantinskega cesarstva doživel številna obleganja, vendar je samo po dveh obleganjih prešel pod tujo oblast: prvič leta 1204, ko so ga v četrti križarski vojni osvojili križarji, in drugič leta 1453, ko so ga osvojili osmanski Turki sultana Mehmeda II..

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam obleganj Konstantinopla

Seznam perzijskih kraljev

Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam perzijskih kraljev

Seznam propadlih držav

Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam propadlih držav

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam rimskih cesarjev

Seznam srbskih vladarjev

Srbski grb. Seznam srbskih vladarjev zajema srbske vladarje (župane, kneze, despote, kralje in carje), urejene po državah, v katerih so vladali.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam srbskih vladarjev

Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam zgodovinskih vsebin

Sicilija (rimska provinca)

Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sicilija (rimska provinca)

Sidon

Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sidon

Sikelgajta

Sikelgaita, tudi Sichelgaita ali Sigelgaita, langobardska kneginja, hčerka salernskega kneza Guaimarja IV.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sikelgajta

Sinajski polotok

Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sinajski polotok

Sinop

Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sinop

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sirakuze

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sirija (rimska provinca)

Sivas

Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sivas

Skopje

Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Skopje

Slatine

Slatine so naselje na otoku Čiovo (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Split; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Slatine

Sloveni

Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sloveni

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sofija

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Solun

Solunsko kraljestvo

Solunsko kraljestvo (grško: Βασίλειον Θεσσαλονίκης) je bila kratkotrajna križarska država, ki so jo ustanovili po četrti križarski vojni na ozemlju bivšega Bizantinskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Solunsko kraljestvo

Sozomen

Salaminij Hermij Sozomen (grško Σαλαμίνιος Ερμείας Σωζομενός) je bil bizantinski cerkveni zgodovinar, * okoli 400, Betelija, Palestina, † okoli 450, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sozomen

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Split

Spodnja Panonija (država)

Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Spodnja Panonija (država)

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Srbija

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Srednja Evropa

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Srednji vek

Sremska Mitrovica

Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sremska Mitrovica

Stara cerkvena slovanščina

Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Stara cerkvena slovanščina

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Stari Egipt

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Starorimska civilizacija

Starovzhodnoslovanščina

Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Starovzhodnoslovanščina

Stavrakij

Stavrakij (grško: Σταυράκιος), cesar Bizantinskega cesarstva od 26.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Stavrakij

Stilit

Stilit (tudi stebrni svetnik) je asket iz prvih stoletij krščanstva, ki živi na stebru (grško stylos).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Stilit

Strateg

‎ Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Strateg

Stratiot

Stratiot je bil v Bizancu vojak-kmet.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Stratiot

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sulejman I.

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sultanat Rum

Sveti Ciril

Sveti Ciril (grško: Κύριλλος, starocerkvenoslovansko: Кирилъ), bizantinski menih, teolog in jezikoslovec, svetnik, * 827, † 14. februar 869.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sveti Ciril

Sveti Sava

samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sveti Sava

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo

Svetoslav Suronja

Svetoslav Suronja, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 996 do okrog 1000, *?, † ?.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Svetoslav Suronja

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Svilna pot

Tagma (vojaška enota)

Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tagma (vojaška enota)

Taksony Madžarski

Taksony (tudi Taxis, Tocsun), veliki knez Madžarov (955- 971), * ?, † 971, pripadnik dinastije Árpádovcev.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Taksony Madžarski

Taktikon Uspenskega

Taktikon Uspenskega je dogovorjeno ime seznama naslovov civilnih, vojaških in cerkvenih uradnikov in funkcionarjev Bizantinskega cesarstva in njihove hierarhije na cesarskem dvoru, ki je nastal sredi 9.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Taktikon Uspenskega

Talmud

Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Talmud

Tankred Galilejski

Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tankred Galilejski

Tatikij

Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tatikij

Tbilisi

Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tbilisi

Telec

Telec (bolgarsko: Телѐц), bolgarski vladar od leta 761 do 764, * okoli 731, † okoli 764.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Telec

Telerig

Telerig (bolgarsko: Княз Телериг), bolgarski kan od leta 768 do 777, * 706, Prvo bolgarsko cesarstvo, † 777, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Telerig

Teodor I. Laskaris

Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teodor I. Laskaris

Teodora

Teodora je žensko osebno ime.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teodora

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teodozij II.

Teodozij III.

Teodozij III. (grško: Θεοδόσιος Γ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od maja 715 do 25. marca 717.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teodozij III.

Teofan Spovednik

Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teofan Spovednik

Teofilakt Simokat

Teofilakt Simokat (grško:, Theophylaktos Simokat(t)es), bizantinski zgodovinar iz zgodnjega 7.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teofilakt Simokat

Tervel

Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tervel

Tervingi

Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tervingi

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tesalija

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tetrarhija

Tilbeşar

Tilbeşar ali Turbessel (turško: Tilbeşar ali Tilbaraş Kalesi, arabsko: Tell Bāshir) je srednjeveška trdnjava v jugovzhodni Turčiji, južno od današnjega Gaziantepa.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tilbeşar

Tingiška Mavretanija

Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tingiška Mavretanija

Tir, Libanon

Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tir, Libanon

Tirana

Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tirana

Tirensko morje

Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tirensko morje

Tmutarakan

Hermonasa in druge grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Tmutarakan (rusko: Тмутарака́нь) je nekdanje mesto na vzhodni obali Kerškega preliva, ki povezuje Črno in Azovsko morje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tmutarakan

Togrul beg

Tugrul beg na Turkmenistanskem bankovcu za 1 manat Togrulov stolp, spomenik iz 12. stoletja, ki stoji južno od Teherana Togrul, tudi Toğrül, Tuğril, Tuğrul ali Toghrïl Beg, drugi vladar iz dinastije Turkov Seldžukov, * okrog 990 – † 4. september 1063 Togrul beg je združil turška plemena iz velikih step srednje Azije v plemensko zvezo, ki si je nadela ime po njegovem predniku Seldžuku in osvojil vzhodni Iran.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Togrul beg

Tomaž Slovan

Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tomaž Slovan

Tomislav

Tomislav (v virih kot Tomislao), hrvaški vladar približno med letoma 910 in 928, domnevno je postal prvi hrvaški kralj.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tomislav

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Torino

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Toskana

Totila

Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Totila

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Trakija

Trapezundsko cesarstvo

Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Trapezundsko cesarstvo

Trebinje, Bosna in Hercegovina

Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Trebinje, Bosna in Hercegovina

Trento

Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Trento

Tretja križarska vojna

Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna

Tretji koncil v Konstantinoplu

Tretji koncil v Konstantinoplu, Tretji carigrajski koncil - oziroma Šesti vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tretji koncil v Konstantinoplu

Tripoli, Libanon

Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tripoli, Libanon

Troada

Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Troada

Trogir

Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Trogir

Trpimir (hrvaški knez)

Trpimirjeva država je verjetno doživela razširitev tako na kopnem kot na morju Trpimir oziroma Trpimir I. (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Tripimero, Tripemero ali kot Trepimiro), * ?, † 864, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Trpimir (hrvaški knez)

Tudun

Tudun je bil v nekdanjih bolgarskih, avarskih in gokgturških cesarstvih, predvsem pa v Hazarskem in Avarskem kaganatu, kaganov namestnik, ki je imel nadzorno in organizacijsko funkcijo v mestnih upravah.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tudun

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Turčija

Turški vpadi

Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Turški vpadi

Užice

Užice (izvirno Ужице) je mesto z okoli 50.000 prebivalci v jugozahodni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Zlatiborskega upravnega okraja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Užice

Uglješa Mrnjavčević

Jovan Uglješa Mrnjavčević (srbsko Јован Угљеша Мрњавчевић) je bil srbski vojvoda in despot iz dinastije Mrnjavčević, * ni znano, † 26. september 1371, bitka na Marici.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Uglješa Mrnjavčević

V. legija Macedonica

Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in V. legija Macedonica

Valens

Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Valens

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vandali

Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Varjagi

Velika Bolgarija

Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Velika Bolgarija

Velika palača v Konstantinoplu

Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu

Velika shizma

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Velika shizma

Veliki Novgorod

Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Veliki Novgorod

Veliko Trnovo

Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Veliko Trnovo

Velikomoravska

Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Velikomoravska

Vera, um in univerza - spomini in refleksije

Papež Benedikt XVI., januar 2006 Vera, um in univerza - spomini in refleksije je naslov predavanja, ki ga je imel papež Benedikt XVI. na Univerzi v Regensburgu 12. septembra 2006.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vera, um in univerza - spomini in refleksije

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Verona

Via Egnatia

Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Via Egnatia

Vineh

Vineh (bolgarsko: Винех), bolgarski vladar od leta 756 do 762, * ni znano, † 762.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vineh

Vinica, Severna Makedonija

Vinica je mesto na vzdodnem obrobju Kočanske doline v vzhodnem delu Severne Makedonije in je središče občine Vinica.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vinica, Severna Makedonija

Violina

Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Violina

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vizigoti

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vizigotsko kraljestvo

Vladarsko jabolko

Vladarsko jabolko svetih rimskih cesarjev (okoli 1612-1615) Vladarsko jabolko je krščansko znamenje oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vladarsko jabolko

Vladislav (hrvaški knez)

Vladislav (v virih kot Ladasclavus), * ?, † verjetno 835, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vladislav (hrvaški knez)

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vlahi

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vojvodina Avstrija

Volga

Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Volga

Vukašin Mrnjavčević

Vukašin Mrnjavčević je bil srednjeveški srbski velikaš, ki je kot srbski kralj vladal od leta 1365 do 1371, * okoli 1320, Livno, Bosna, † 26. september 1371, Černomen, Bolgarija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vukašin Mrnjavčević

Vzhodna asirska cerkev

Vzhodna asirska cerkev (s polnim naslovom Sveta katoliška apostolska vzhodna asirska cerkev, sirsko: ܥܕܬܐ ܩܕܝܫܬܐ ܘܫܠܝܚܝܬܐ ܩܬܘܠܝܩܝ ܕܡܕܢܚܐ ܕܐܬܘܪ̈ܝܐ) je Krščanska cerkev, ki ima okoli 400 000 vernikov in deluje zlasti na območju Sirije, Iraka in Irana.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vzhodna asirska cerkev

Vzhodna Evropa

Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vzhodna Evropa

Zažigalno orožje

Grški ogenj - prvo namensko zažigalno orožje Zažigalno orožje je vsako orožje, ki je prvenstveno namenjeno požiganju oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zažigalno orožje

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zadar

Zahodna Evropa

ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zahodna Evropa

Zahodna Norveška

Zahodna Norveška (norveško Vestlandet, Vest-Norge; Vest-Noreg) je geografska regija ob atlantski obali južne Norveške.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zahodna Norveška

Zavitek

Zavitek prihaja iz pečice Jabolčni zavitek Zavitek (pogovorno štrudelj) je jed, pripravljena iz listnatega ali vlečenega testa z nadevom.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zavitek

Zdeslav (hrvaški knez)

Zdeslav, Sedeslav ali Zdeslav Trpimirović (v virih tudi kot Sedesclav(us)Šišić Ferdo (1990). Str. 360.), knez med Slovani v notranji Dalmaciji (kasnejši Hrvaški) in obenem bizantinski vazal, * ?, † 879.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zdeslav (hrvaški knez)

Zenon (razločitev)

Zenon je ime več oseb.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zenon (razločitev)

Zgodovina Albanije

Albanije Zgodovina Albanije zajema zgodovinsko dogajanje na prostoru današnje Albanije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Albanije

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Armenije

Zgodovina Španije

Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Španije

Zgodovina Črne gore

Današnja Črna gora obsega ozemlje, ki je v 4.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Črne gore

Zgodovina Grčije

Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Grčije

Zgodovina Italije

Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Italije

Zgodovina Makedoncev

Zgodovina Makedoncev se močno navezuje na zgodovino ozemlja celotne Makedonske regije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Makedoncev

Zgodovina minulih let

''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina minulih let

Zgodovina umetnosti

Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina umetnosti

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zlata horda

Zlati rog

Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج‎ - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zlati rog

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zlato

Zoja

Zoja je žensko osebno ime.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zoja

Zoltán Madžarski

Zoltán (tudi Zolta, Zsolt ali Solt), veliki knez Madžarov (ca. 907- ca. 947 ali 948), * ca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zoltán Madžarski

Zosim

Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zosim

Zosim (razločitev)

Zosim (grško: Ζώσιμος) označuje več osebnih imen svetnikov, papežev, menihov in zgodovinarjev, od katerih navedimo nekatere: Zosimje lahko.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zosim (razločitev)

1 E10 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1010 in 1011 sekundami (320 in 3200 leti).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1 E10 s

1. avgust

1.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1. avgust

10. maj

10.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 10. maj

1046

1046 (MXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1046

1054

1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1054

1055

105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1055

1059

1059 (MLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1059

1063

1063 (MLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1063

1064

1064 (MLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1064

1069

1069 (MLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1069

1071

1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1071

1075

1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1075

1094

1094 (MXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1094

1184

1184 (MCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1184

1195

1195 (MCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1195

12. april

12.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 12. april

1202

1202 (MCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1202

1203

1203 (MCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1203

1259

1259 (MCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1259

1261

1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1261

1263

1263 (MCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1263

1264

1264 (MCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1264

1265

1265 (MCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1265

1268

1268 (MCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1268

1280

1280 (MCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1280

1282

1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1282

1285

1285 (MCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1285

1294

1294 (MCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1294

1298

1298 (MCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1298

1300

1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1300

1302

1302 (MCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1302

1303

1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1303

1304

1304 (MCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1304

1308

1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1308

1310

1310 (MCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1310

1313

1313 (MCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1313

1318

1318 (MCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1318

1354

1354 (MCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1354

1448

1448 (MCDXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1448

1453

1453 (MCDLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1453

15. marec

15.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 15. marec

15. oktober

15.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 15. oktober

16. april

16.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 16. april

17. marec

17.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 17. marec

25. julij

25.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 25. julij

26. julij

26.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 26. julij

27. januar

27.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 27. januar

29. julij

29.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 29. julij

29. maj

29.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 29. maj

328

328 (CCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 328

378

378 (CCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 378

392

392 (CCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 392

401

401 (CDI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 401

457

457 (CDLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 457

467

467 (CDLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 467

474

474 (CDLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 474

483

483 (CDLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 483

534

534 (DXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 534

552

552 (DLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 552

553

553 (DLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 553

565

565 (DLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 565

598

598 (DXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 598

6. september

6.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 6. september

626

626 (DCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 626

627

627 (DCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 627

636

636 (DCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 636

637

637 (DCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 637

676

676 (DCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 676

685

685 (DCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 685

717

717 (DCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 717

718

718 (DCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 718

726

726 (DCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 726

741

741 (DCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 741

749

749 (DCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 749

750

750 (DCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 750

751

751 (DCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 751

771

771 (DCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 771

775

775 (DCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 775

780

780 (DCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 780

797

797 (DCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 797

810

810 (DCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 810

866

866 (DCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 866

893

893 (DCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 893

905

905 (CMV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 905

912

912 (CMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 912

938

938 (CMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 938

957

957 (CMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 957

959

959 (CMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 959

963

963 (CMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 963

969

969 (CMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 969

972

972 (CMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 972

Prav tako znan kot Bizantinski imperij, Rimsko cesarstvo - Romanija, Romanija, Vzhodno Rimsko cesarstvo, Vzhodnorimsko cesarstvo.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti