Odpri v Google MapsKazalo
135 odnosi: Antični Rim, Apolonija (Ilirija), Arhitektura stolnic in velikih cerkev, Askeza, Atal I. Soter, Avtocesta A2 Egnatia Odos, Švedska, İznik, Bezant, Bitka pri Odrinu (324), Bizanc (razločitev), Bizantinska arhitektura, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Bizas, Bodejev muzej, Bospor, Brioni, Carigrad, Cerkev (zgradba), Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Cerkev svetega Pantaleona, Köln, Cerkvena arhitektura, Cimet, Classe, Classis, antično pristanišče, Cosimo Medičejski Starejši, Dolina, Trst, Drugi koncil v Konstantinoplu, Filip II. Makedonski, Fokaja, Fustat, Gemma Augustea, Goti, Grb Srbije, Halkedon, Henrik VI. Hohenstaufen, Hercegnovi, Heruli, Ilirik (rimska provinca), Italija, Karel I. Anžujski, Karel Veliki, Klasična Grčija, Klodij Albin, Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Konstantinov forum (Konstantinopel), Kotor, Kraljevina Italija, ... Razširi indeks (85 več) »
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej Bizanc in Antični Rim
Apolonija (Ilirija)
Ruševine templja v Apoloniji Apolonija (grško: Ἀπολλωνία κατ' Ἐπίδαμνον ali Ἀπολλωνία πρὸς), antično grško mesto v Iliriji.
Poglej Bizanc in Apolonija (Ilirija)
Arhitektura stolnic in velikih cerkev
Arhitekturo stolnic, bazilik in velikih cerkev zaznamuje velik obseg zgradb in sledi eni izmed več razvejanih tradicij oblike, funkcije in sloga, ki vse izhajajo iz zgodnjekrščanske arhitekturne tradicije, ki je bila vzpostavljena v konstantinovem obdobju.
Poglej Bizanc in Arhitektura stolnic in velikih cerkev
Askeza
Janez Krstnik pridiga pokoro Askeza (starogrško ασκησις askezis – vaja ali vadba; v množini pomeni tekmo) je vaja v krepostnem življenju in v prizadevanju za popolnost.
Poglej Bizanc in Askeza
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Poglej Bizanc in Atal I. Soter
Avtocesta A2 Egnatia Odos
Avtocesta A2 Egnatia Odos ali avtocesta Egnatia (grško Εγνατία Οδός, pogosto prevedeno kot Via Egnatia, koda: A2) je grški del evropske poti E90.
Poglej Bizanc in Avtocesta A2 Egnatia Odos
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Bizanc in Švedska
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Bizanc in İznik
Bezant
Jeruzalemskega kraljestva: francoski denier v evropskem slogu s podobo Božjega groba (1162–1175); kufski zlati bezant (1140–1180); zlati bezant s krščanskim simbolom (1250. leta, Britanski muzej); prvi bezanti so bili kopije dinarjev z napisi v kufski pisavi, po letu 1250 pa so jim na zahtevo papežev dodali krščanske simbole Tripolski zlati bezant z napisom v arabščini (1270–1300) in srebrni groš (1275–1287); Britanski muzej Bezant (starofrancosko besant iz latinskega bizantius aureus) je bil naziv, s katerim so v zahodni Evropi poimenovali več zlarnikov z Bližnjega vzhoda.
Poglej Bizanc in Bezant
Bitka pri Odrinu (324)
Bitka pri Odrinu med cesarjema Konstantinom I. in Licinijem I. je potekala 3. julija 324.
Poglej Bizanc in Bitka pri Odrinu (324)
Bizanc (razločitev)
Bizanc je lahko.
Poglej Bizanc in Bizanc (razločitev)
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Bizanc in Bizantinska arhitektura
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Poglej Bizanc in Bizantinska umetnost
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bizanc in Bizantinsko cesarstvo
Bizas
Marka Avrelija (vladal 161-180) Bizas (antično grško: Βύζας, sodobno grško:Βύζαντας), grški kolonist iz 7.
Poglej Bizanc in Bizas
Bodejev muzej
Bodejev muzej, prej imenovan Kaiser-Friedrich-Museum (Muzej cesarja Friderika), je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina.
Poglej Bizanc in Bodejev muzej
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Bizanc in Bospor
Brioni
Brioni so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre.
Poglej Bizanc in Brioni
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Bizanc in Carigrad
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Bizanc in Cerkev (zgradba)
Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.
Poglej Bizanc in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
Cerkev svetega Pantaleona, Köln
Gotska korna pregrada Cerkev sv.
Poglej Bizanc in Cerkev svetega Pantaleona, Köln
Cerkvena arhitektura
Cerkvena arhitektura se nanaša na arhitekturo stavb krščanskih cerkva.
Poglej Bizanc in Cerkvena arhitektura
Cimet
Cimetove paličice Cimet je začimba, predvsem za sladke jedi.
Poglej Bizanc in Cimet
Classe
Classe je del (it. frazione) italijanske občine Ravenna, ki je po popisu leta 2016 štel 1989 prebivalcev.
Poglej Bizanc in Classe
Classis, antično pristanišče
Classis ali Civitas Classis je bilo pristanišče 4 km jugovzhodno od Ravene v Italiji.
Poglej Bizanc in Classis, antično pristanišče
Cosimo Medičejski Starejši
Cosimo Medičejski Starejši, ugledni gospod, neformalni voditelj florentinske republike, * 27. september 1389, Firence, † 1. avgust 1464, Firence.
Poglej Bizanc in Cosimo Medičejski Starejši
Dolina, Trst
Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini in na cerkveno obzidje Dolina (italijansko San Dorligo della Valle - Dolina, naselje pa le Dolina) je istrsko naselje in občina, nahaja se okoli 4 km jugovzhodno od Trsta.
Poglej Bizanc in Dolina, Trst
Drugi koncil v Konstantinoplu
Drugi koncil v Konstantinoplu je potekal (od 8. oktobra do 1. November) leta 551 v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva.
Poglej Bizanc in Drugi koncil v Konstantinoplu
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Poglej Bizanc in Filip II. Makedonski
Fokaja
Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Bizanc in Fokaja
Fustat
Fustat (الفسطاط al-Fusṭāṭ, koptsko ⲫⲩⲥⲧⲁⲧⲱⲛ), tudi Fostat, Al Fustat, Misr al-Fustat in Fustat-Misr, je bila prva muslimanska prestolnica pod muslimansko vlado.
Poglej Bizanc in Fustat
Gemma Augustea
Gemma Augustea (iz latinščine Avgustova gema) je antična rimska gema, relief, ki je izrezan iz dvoslojnega arabskega oniksa.
Poglej Bizanc in Gemma Augustea
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Bizanc in Goti
Grb Srbije
200px Grb republike Srbije je uradni grb republike Srbije od 17. avgusta 2004.
Poglej Bizanc in Grb Srbije
Halkedon
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.
Poglej Bizanc in Halkedon
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Bizanc in Henrik VI. Hohenstaufen
Hercegnovi
Hercegnovi (črnogorska in srbska cirilica: Херцег Нови) je obalno mesto s skoraj 20.000 prebivalci v Črni gori, ki leži na vhodu v Bokokotorski zaliv in ob vznožju gore Orjen.
Poglej Bizanc in Hercegnovi
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Bizanc in Heruli
Ilirik (rimska provinca)
Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.
Poglej Bizanc in Ilirik (rimska provinca)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Bizanc in Italija
Karel I. Anžujski
Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.
Poglej Bizanc in Karel I. Anžujski
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Bizanc in Karel Veliki
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Bizanc in Klasična Grčija
Klodij Albin
Klodij Albin (latinsko Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski uzurpator, katerega so po umoru cesarja Pertinaksa leta 193A.R. Birley (1996), Clodius Septimius Albinus, Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.
Poglej Bizanc in Klodij Albin
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Bizanc in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Bizanc in Konstantinopel
Konstantinov forum (Konstantinopel)
Konstantinov foum (Grško: Φόρος Κωνσταντίνου), je bil zgrajen pri ustanovitvi Konstantinopla ali Novega Rima takoj zunaj stare grške kolonije Bizantija.
Poglej Bizanc in Konstantinov forum (Konstantinopel)
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Bizanc in Kotor
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Bizanc in Kraljevina Italija
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Bizanc in Kraljevina Sicilija
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Bizanc in Krf
Krf (mesto)
Stara trdnjava Krf (grško Κέρκυρα; italijansko... Corfu) je največje in glavno mesto otoka Krf iz skupine Jonskih otokov.
Poglej Bizanc in Krf (mesto)
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Bizanc in Križarske vojne
Kronanje
Kronanje je dejanje postavitve ali podelitve krone na monarhovo glavo.
Poglej Bizanc in Kronanje
Lateranska palača
Lateranska palača (latinsko: Palatium Lateranense), formalno Apostolska palača Lateranov (latinsko: Palatium Apostolicum Lateranense), je antična palača rimskega cesarstva in kasneje glavna papeška rezidenca v jugovzhodnem Rimu.
Poglej Bizanc in Lateranska palača
Lemki
Lemki (rusinsko Лeмкы, Lemkŷ, poljsko Łemkowie, ukrajinsko Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v Karpatih in Zakarpatju od Ukrajine in Slovaške do Poljske.
Poglej Bizanc in Lemki
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Bizanc in Lidija
Lihnid
Arheološko najdišče Plaošnik v starem mestnem jedru Ohrida Lihnid (starogrško Λυχνιδός Lychnidós ali Λύχνιδος Lýchnidos; latinsko Lychnidus/Lycnidus/Licnidus) je bilo starodavno mesto ob Ohridskem jezeru.
Poglej Bizanc in Lihnid
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Bizanc in Lošč
Marmaray
Predor v gradnji v maju 2012 Marmaray je projekt izgradnje železniškega predora v turškem mestu Carigrad.
Poglej Bizanc in Marmaray
Mauro Codussi
Mauro Codussi, italijanski kipar in arhitekt zgodnje renesanse, ki je večino svojega življenja in dela preživel v Benetkah, kjer so ga poimenovali civis Bergomi et ibi habitator, *okoli 1440, vas Lenna pri Bergamu, † 1504, Benetke).
Poglej Bizanc in Mauro Codussi
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Bizanc in Medijsko cesarstvo
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Poglej Bizanc in Megara
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Bizanc in Mesto
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Bizanc in Metamorfoze
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.
Poglej Bizanc in Milanski edikt
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Bizanc in Mohamed
Monoteletstvo
Monoteletstvo ali Monoteletizem je kristološko učenje, ki je nastalo v 7.
Poglej Bizanc in Monoteletstvo
Mstislav II. Kijevski
Mstislav II.
Poglej Bizanc in Mstislav II. Kijevski
Neva
Neva (rusko Нева́ finsko Nëvii) je reka na severozahodu Rusije, ki teče od Ladoškega jezera skozi zahodni del Leningrajske oblasti (zgodovinska regija Ingrija) do Nevskega zaliva, dela Finskega zaliva.
Poglej Bizanc in Neva
Niketas Honiates
Niketas Honiates (grško: Νικήτας Χωνιάτης), včasih tudi Niketas Acominatus, bizantinski grški zgodovinar, * okrog 1155, Hona, Frigija, Bizantinsko cesarstvo, † 1215 ali 1216, Nikeja, Nikejsko cesarstvo.
Poglej Bizanc in Niketas Honiates
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Bizanc in Olimpija, Grčija
Pafos
Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.
Poglej Bizanc in Pafos
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Bizanc in Palača Topkapi
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Bizanc in Palatin (naziv)
Palmirsko cesarstvo
Palmirsko cesarstvo (260–273) je bilo cesarstvo, ki se je med krizo tretjega stoletja odcepilo od Rimskega imperija.
Poglej Bizanc in Palmirsko cesarstvo
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Bizanc in Papeška država
Papež Agapit I.
Agapit I. (tudi Agapet I.), rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 490 Rim (Lacij, Italsko kraljestvo); † 22. april 536 Carigrad (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Bizanc in Papež Agapit I.
Papež Štefan II.
Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).
Poglej Bizanc in Papež Štefan II.
Papež Benedikt I.
Benedikt I., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 525 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 30. julij 579 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Bizanc in Papež Benedikt I.
Papež Bonifacij IV.
Bonifacij IV., je bil svetnik in rimski papež in Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Bizanc in Papež Bonifacij IV.
Papež Feliks III.
Feliks III. - imenovan tudi Feliks II. (glede na dva protipapeža s takim imenom, ki ju razni avtorji različno številčijo) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 425 Rim, (Italija, Zahodnorimsko cesarstvo); papež izvoljen 13. marec 483; † 1. marec 492 Rim (Italija, Odoakerjevo kraljestvo).
Poglej Bizanc in Papež Feliks III.
Papež Gregor III.
Gregor III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 690 Sirija (Umajadski kalifat); † 28. november 741, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Bizanc in Papež Gregor III.
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Bizanc in Papež Gregor VII.
Papež Janez I.
Papež Janez I., svetnik in mučenec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 470 Siena, Toskana, Zahodnorimsko cesarstvo; † 18. maj 526 Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Bizanc in Papež Janez I.
Papež Janez III.
Janez III., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 520 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 13. julij 574 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Bizanc in Papež Janez III.
Papež Janez VI.
Janez VI. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 655 Efez (Mala Azija, Bizantinsko cesarstvo) † 11. januar 705 Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bizanc in Papež Janez VI.
Papež Janez VII.
Janez VII. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 650 Rossano (Kalabrija, Italija Bizantinsko cesarstvo) † 18. oktober 707, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bizanc in Papež Janez VII.
Papež Konstantin
Za protipapeža glej Protipapež Konstantin II. Konstantin je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 664 Sirija (Umajadski kalifat), † 9. april 715, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bizanc in Papež Konstantin
Papež Leon II.
Leon II., je bil rimski škof, papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * 611 Sicilija, (Italija, Bizantinsko cesarstvo), † 28. junij 683, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bizanc in Papež Leon II.
Papež Sabinijan
Sabinijan, papež, * okrog 530 Blera (Bieda) pri Viterbu, Toskana (zdaj Lacij; Italsko kraljestvo); † 22. februar 606, Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bizanc in Papež Sabinijan
Papež Silvester I.
Sveti Silvester, je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Bizanc in Papež Silvester I.
Papež Simah
Simah, rimski škof (papež) rimskokatoliške Cerkve in svetnik; * okrog 445 Sardinija, Zahodnorimsko cesarstvo; † 19. julij 514 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Bizanc in Papež Simah
Papež Vigilij
Vigilij, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 500 Rim (Italsko kraljestvo); † 7. junij 555 Sirakuza (otok Sicilija, Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Bizanc in Papež Vigilij
Pescenij Niger
Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.
Poglej Bizanc in Pescenij Niger
Pod svobodnim soncem
Pod svobodnim soncem je slovenski zgodovinski roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar.
Poglej Bizanc in Pod svobodnim soncem
Pod svobodnim soncem (drama)
Pod svobodnim soncem je drama, ki jo je po romanu Frana Saleškega Finžgarja leta 1954 napisal Miloš Mikeln.
Poglej Bizanc in Pod svobodnim soncem (drama)
Pompejev steber
Pompejev steber (arabščina: عمود السواري) je rimski triumfalni steber v Aleksandriji, v Egiptu, največji v svojem slogu, zgrajen zunaj cesarskih prestolnic Rim in Bizanc Thiel 2006, pp.
Poglej Bizanc in Pompejev steber
Prevozna pot
Portage - Prevozna pot Prevozna pot (angleško portage ali portaging) je praksa prevoza vodnega plovila ali tovora po kopnem, bodisi zaradi ovire v reki ali med dvema vodnima telesoma.
Poglej Bizanc in Prevozna pot
Protipapež Dioskur
Protipapež Dioskur Dioskur rimski škof, (protipapež) rimskokatoliške Cerkve; † 14. oktober 530 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Bizanc in Protipapež Dioskur
Protipapež Lovrenc
Lovrenc, rimski škof in protipapež) rimskokatoliške Cerkve, * 5. stoletje Rim, Rimsko cesarstvo; † po 506 blizu Rima (na Festovem premoženju), Italsko kraljestvo.
Poglej Bizanc in Protipapež Lovrenc
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Bizanc in Quedlinburg
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Bizanc in Rimska Grčija
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Bizanc in Rimska umetnost
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bizanc in Rimsko cesarstvo
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Bizanc in Ruska pravoslavna cerkev
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Bizanc in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Bizanc in Seznam zgodovinskih vsebin
Silivri
Silivri je okrožje in mesto na obali Marmarskega morja v turški provinci Istanbul.
Poglej Bizanc in Silivri
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Bizanc in Slovani
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Bizanc in Solun
Stagira
Stagira (Stágeira ali Στάγειρος, Stágeiros) je grška vasica, ki leži v slikoviti planoti na polotoku Chalcidice, in stoji ob vznožju hriba Argirolofos.
Poglej Bizanc in Stagira
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Bizanc in Starorimska civilizacija
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Poglej Bizanc in Stolnica svetega Marka, Benetke
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Bizanc in Suženjstvo
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Bizanc in Svilna pot
Tile
Plemena na južnem Balkanu Tile ali Tjule (starogrško, Tílis) so bile prestolnica kratkoživega kraljestva na Balkanu, za katero Polibij piše, da so ga v 3.
Poglej Bizanc in Tile
Trg svetega Marka, Benetke
''Piazza San Marco z baziliko'' (1720), Canaletto. Trg svetega Marka ali Piazza San Marco (beneško Piasa San Marco) je glavni javni trg v Benetkah v Italiji, kjer je splošno znan kot la Piazza (trg).
Poglej Bizanc in Trg svetega Marka, Benetke
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Bizanc in Trgovska pot
Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bizanc in Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Bizanc in Turčija
Valensov akvadukt
Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Bizanc in Valensov akvadukt
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Poglej Bizanc in Via Egnatia
Via Militaris
Kratek odsek Via Militaris blizu Castra rubra v Bolgariji Via Militaris ali Via Diagonalis je bila rimska cesta, ki je vzpostavila kopensko povezavo med Evropo in Malo Azijo.
Poglej Bizanc in Via Militaris
Vodna ura
Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.
Poglej Bizanc in Vodna ura
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Bizanc in Vojvodina Bavarska
Vsi sveti
Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.
Poglej Bizanc in Vsi sveti
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Bizanc in Zahodna Dvina
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Bizanc in Zenobija
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Bizanc in Zgodovina arhitekture
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Bizanc in Zgodovina Grčije
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Bizanc in Zgodovina Nemčije
Zlati rog
Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.
Poglej Bizanc in Zlati rog
Zoste patrikia
Kastorije okoli leta 1070 Zōstē patrikía (grško ζωστὴ πατρικία) je bil bizantinski dvorni naslov, rezerviran izključno za žensko, ki je bila glavna spremljevalka in pomočnica vladajoče cesarice.
Poglej Bizanc in Zoste patrikia