Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Abecedni seznam bitk, Alfred Dreyfus, Argentan, ¡No pasarán!, Étienne Gilson, Bitka na Somi (1916), Bobneči ogenj, Charles de Gaulle, Erich von Falkenhayn, Erwin von Witzleben, Eugénie Pétain, Fokker E, Francoska Tretja republika, Franz Marc, Günther von Kluge, Georges Boillot, Joseph Jacques Joffre, Kronologija prve svetovne vojne, La Défense de Paris, Lothar von Richthofen, Meuse, Meuse (departma), Nemčija v prvi svetovni vojni, Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni, Občine Francije, Orožje in tehnologija prve svetovne vojne, Philippe Pétain, Prva bitka na Marni, Prva svetovna vojna, Robert Nivelle, Seznam vojaških vsebin, Slavolok zmage, Pariz, Srečko Žumer, Stahlhelm, Verdun, Verdun, Meuse, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Wilhelm Keitel, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), Zgodovina Združenih držav Amerike, 15. december, 1916, 21. februar.
Abecedni seznam bitk
Abecedni seznam bitk (P pri imenu bitke označuje pomorsko bitko).
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Abecedni seznam bitk · Poglej več »
Alfred Dreyfus
Alfred Dreyfus, francoski častnik, * 9. oktober 1859, Mulhouse, † 12. julij 1935, Pariz.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Alfred Dreyfus · Poglej več »
Argentan
Argentan je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Orne.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Argentan · Poglej več »
¡No pasarán!
¡No pasarán! (špansko Ne bodo prodrli) je bilo eno glavnih krilatic španskih republikancev med špansko državljansko vojno.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in ¡No pasarán! · Poglej več »
Étienne Gilson
Étienne Gilson, francoski filozof, zgodovinar filozofije in akademik, * 13. junij 1884, Pariz, Francija, † 19. september 1978, Auxerre.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Étienne Gilson · Poglej več »
Bitka na Somi (1916)
Bitka na Somi je trajala med julijem in novembrom 1916.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Bitka na Somi (1916) · Poglej več »
Bobneči ogenj
S pojmom bobneči ogenj (nemško Trommelfeuer, angleško barrage) označujemo množično artilerijsko obstreljevanje določenega območja.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Bobneči ogenj · Poglej več »
Charles de Gaulle
Charles André Joseph Marie de Gaulle, francoski general, častnik in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija † 9. november 1970, Colombey-les-Deux-Églises, Francija.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Charles de Gaulle · Poglej več »
Erich von Falkenhayn
Erich von Falkenhayn, nemški general, vrhovni poveljnik generalštaba in vojaški pisatelj, * 11. september 1861, Burg Belchau, † 8. april 1922, Schloss Lindstedt.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Erich von Falkenhayn · Poglej več »
Erwin von Witzleben
Erwin von Witzleben, nemški feldmaršal, * 4. december 1881, Berlin, † 8. avgust 1944.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Erwin von Witzleben · Poglej več »
Eugénie Pétain
Eugénie Hardon Pétain, * 5. oktober 1877 Courquetaine, Seine-et-Marne, Francija, † 30. januar 1962 Pariz, Francija.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Eugénie Pétain · Poglej več »
Fokker E
Fokker E ali Fokkerjev enokrilnik (E je oznaka za enokrilnik - nemško: Eindecker) je eno najbolj razvpitih letal prvega, začetnega obdobja bojev v zraku, ki se je odvijalo le desetletje potem, ko sta brata Wright opravila znameniti prvi polet s motornim letalom.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Fokker E · Poglej več »
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Francoska Tretja republika · Poglej več »
Franz Marc
Franz Marc, nemški slikar, * 8. februar 1880, München, Nemško cesarstvo (zdaj Nemčija), † 4. marec 1916, Braquis, Francija.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Franz Marc · Poglej več »
Günther von Kluge
Günther »Hans« von Kluge, nemški feldmaršal, * 30. oktober 1882, Posen, † 19. avgust 1944, Francija.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Günther von Kluge · Poglej več »
Georges Boillot
Georges Boillot, francoski dirkač in vojaški pilot, * 3. avgust 1884, Valentigney, Doubs, Francija, † 21. april 1916, Bar-le-Duc, Francija.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Georges Boillot · Poglej več »
Joseph Jacques Joffre
Joseph Jacques Césaire Joffre, francoski general, maršal Francije in akademik katalonskega porekla, * 12. januar 1852, Rivesaltes, Roussillon, † 3. januar 1931, Pariz.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Joseph Jacques Joffre · Poglej več »
Kronologija prve svetovne vojne
Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Kronologija prve svetovne vojne · Poglej več »
La Défense de Paris
La Défense de Paris je bronasti kip francoskega kiparja Louisa-Ernesta Barriasa.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in La Défense de Paris · Poglej več »
Lothar von Richthofen
Lothar Siegfried Freiherr von Richthofen, nemški plemič, častnik, vojaški pilot in letalski as, * 27. september 1894, Breslau, Nemško cesarstvo (danes Wrocław, Poljska † 4. julij 1922, Fuhlsbüttel pri Hamburgu (KIFA). Lothar von Richthofen je med prvo svetovno vojno dosegel 40 zmag.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Lothar von Richthofen · Poglej več »
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Meuse · Poglej več »
Meuse (departma)
Meuse (oznaka 55) je francoski departma ob meji z Belgijo, imenovan po reki Meuse, ki teče skozenj.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Meuse (departma) · Poglej več »
Nemčija v prvi svetovni vojni
Zemljevid Nemškega cesarstva pred izbruhom vojne. V prvi svetovni vojni je bila Nemčija članica centralnih sil, se je borila proti antantnim silam tako na vzhodni kot tudi na zahodni fronti, čeprav je nemško ozemlje večino vojne ostalo relativno varno pred širšo invazijo, razen za kratek čas leta 1914, ko je bila napadena Vzhodna Prusija.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Nemčija v prvi svetovni vojni · Poglej več »
Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni
Nemške čete na pohodu skozi belgijsko prestolnico Bruselj leta 1914 Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni je bila vojaška okupacija Belgije s strani sil Nemškega cesarstva med letoma 1914 in 1918.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni · Poglej več »
Občine Francije
Občina ali komuna je raven upravne delitve v Francoski republiki.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Občine Francije · Poglej več »
Orožje in tehnologija prve svetovne vojne
zahodni fronti Vojaška in ostala tehnologija je bila med prvo svetovno vojno eden izmed ključnih dejavnikov, ki je drastično spremenila način bojevanja.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Orožje in tehnologija prve svetovne vojne · Poglej več »
Philippe Pétain
Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Philippe Pétain · Poglej več »
Prva bitka na Marni
Prva bitka na Marni (znana tudi kot čudež na Marni) je bila bitka prve svetovne vojne, ki je potekala na zahodni fronti med 5.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Prva bitka na Marni · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Robert Nivelle
Robert Nivelle, francoski general, * 15. oktober 1856 Tulle † 22. marec 1924 Pariz.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Robert Nivelle · Poglej več »
Seznam vojaških vsebin
Seznam vojaških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na vojsko, oborožene sile, zaščito in obrambo,...
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Seznam vojaških vsebin · Poglej več »
Slavolok zmage, Pariz
Slavolok zmage l'Étoile ( 'Slavolok zvezde') je eden najbolj znanih spomenikov v Parizu v Franciji, ki stoji na zahodnem koncu Elizejskih poljan v središču trga Place Charles de Gaulle, prej imenovanega Place de l'Étoile – étoile ali "zvezda" stičišča, ki ga tvori dvanajst sevajočih avenij.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Slavolok zmage, Pariz · Poglej več »
Srečko Žumer
Srečko Žumer, slovenski politik in sindikalni voditelj, * 31. maj 1895, Železniki, † 24. januar 1983, Ljubljana.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Srečko Žumer · Poglej več »
Stahlhelm
Nemška čelada ''Stahlhelm M35'', ki se je uporabljala med drugo svetovno vojno. Stahlhelm (dobesedno jeklena čelada) je bila znamenita nemška vojaška čelada iz prve svetovne vojne, druge svetovne vojne in tudi hladne vojne.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Stahlhelm · Poglej več »
Verdun
Verdun je ime več krajev v Franciji in Sloveniji: Verdun je krajevno ime v Sloveniji in Franciji.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Verdun · Poglej več »
Verdun, Meuse
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Verdun, Meuse · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Wilhelm Keitel
Wilhelm Bodewin Johann Gustav Keitel, nemški feldmaršal, * 22. september 1882, Helmscherode, † 16. oktober 1946, Nürnberg.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Wilhelm Keitel · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in Zgodovina Združenih držav Amerike · Poglej več »
15. december
15.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in 15. december · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in 1916 · Poglej več »
21. februar
21.
Novo!!: Bitka pri Verdunu in 21. februar · Poglej več »
