Odpri v Google MapsKazalo
21 odnosi: Abecedni seznam bitk, Ardarik, Atila, Bastarni, Burgundi, Gepidi, Goti, Huni, Magn Maksim, Mainz, Meroveh, Ostrogoti, Ripuarski Franki, Salijski Franki, Skiri, Stolnica svetega Petra, Worms, Teodorik I., Troyes, Valamir, Vizigotsko kraljestvo, 451.
Abecedni seznam bitk
Abecedni seznam bitk (P pri imenu bitke označuje pomorsko bitko).
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Abecedni seznam bitk
Ardarik
Ardarik (latinsko) je bil kralj Gepidov, germanskega plemena tesno povezanega z Goti.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Ardarik
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Atila
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Bastarni
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Burgundi
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Gepidi
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Goti
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Huni
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Magn Maksim
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Mainz
Meroveh
Emmanuel Frémiet (1867): Meroveh Meroveh (latinsko ali) je bil pol legendarni ustanovitelj Merovinške dinastije Salijskih Frankov, ki so kasneje postali prevladujoče frankovsko pleme, * ni znano, † 453/457.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Meroveh
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Ostrogoti
Ripuarski Franki
Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Ripuarski Franki
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Salijski Franki
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Skiri
Stolnica svetega Petra, Worms
Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Stolnica svetega Petra, Worms
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Teodorik I.
Troyes
Del starega mesta, Troyes Troyes je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Troyes
Valamir
Valamir je bil ostrogotski kralj, ki je vladal v Panoniji od okoli leta 447 do svoje smrti leta 469, * okoli 420, † 469.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Valamir
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in Vizigotsko kraljestvo
451
451 (CDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bitka na Katalunskih poljih in 451
Prav tako znan kot Bitka pri Châlonsu.