Kazalo
60 odnosi: Abisal, Alpska tundra, Amazonski deževni gozd, Apenini, Atlantski gozdovi Alto Paraná, Azori, Balkanski mešani gozdovi, Biogeografija, Biogeografska regija, Biosfera (objekt), Biotska raznovrstnost, Caño Cristales, Cibetovke, Departma Magdalena, Ebro, Ekologija, Ekologija ekosistemov, Ekoregija, Ekoton, Geografija Japonske, Geografija Nepala, Geografija Rusije, Gozd, Kantabrija, Kaspijska depresija, Kaspijski hirkanski mešani gozdovi, Kavkaz, Kazaška stepa, Ledena puščava, Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu, Mešani gozdovi Dinarskega gorstva, Mešani gozdovi Pindskega gorstva, Močvirje, Morski psi, Narodni naravni park Los Katíos, Narodni park Kaziranga, Navadni eland, Nikaragva, Obrežni pas, Podnebje, Podzol, Pontsko-kaspijska stepa, Prespanski narodni park (Albanija), Projekt Eden, Puščava, Puhlica, Puna (travišča), Sa Pa, Savana, Skandinavski gorski brezov gozd in travišča, ... Razširi indeks (10 več) »
Abisal
Abisal (tudi abisalna cona) je območje v oceanu 2000-6000m globoko.
Poglej Biom in Abisal
Alpska tundra
Alpska tundra je vrsta naravne regije ali bioma, ki ne vsebuje dreves, ker se razteza na velikih nadmorskih višinah.
Poglej Biom in Alpska tundra
Amazonski deževni gozd
Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.
Poglej Biom in Amazonski deževni gozd
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Biom in Apenini
Atlantski gozdovi Alto Paraná
Atlantski gozdovi Alto Paraná, znani tudi kot notranji gozdovi Paraná-Paraíba, so ekoregija bioma tropski in subtropski vlažni širokolistni gozdovi in bioma Atlantski gozd Južne Amerike.
Poglej Biom in Atlantski gozdovi Alto Paraná
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Biom in Azori
Balkanski mešani gozdovi
Balkanski mešani gozdovi so kopenska ekoregija jugovzhodne Evrope tako po WWF kot po Digitalni karti evropskih ekoloških regij Evropske agencije za okolje.
Poglej Biom in Balkanski mešani gozdovi
Biogeografija
ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.
Poglej Biom in Biogeografija
Biogeografska regija
Biogeografska regija ali ekoobmočje je območje z relativno homogenimi ekološkimi razmerami s skupnimi značilnostmi in je najširša biogeografska razdelitev zemeljske površine, ki temelji na distribucijskih vzorcih kopenskih organizmov.
Poglej Biom in Biogeografska regija
Biosfera (objekt)
Biosfera 2 je objekt za znanstvene raziskave na področju sistemskih ved o Zemlji, je od leta 2011 v lasti Univerze Arizone.
Poglej Biom in Biosfera (objekt)
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Biom in Biotska raznovrstnost
Caño Cristales
Caño Cristales (slovensko Kristalni kanal - v džungli reke krajše dolžine in širine imenujejo caños) je kolumbijska reka v provinci Serranía de la Macarena v departmaju Meta in je pritok reke Guayabero.
Poglej Biom in Caño Cristales
Cibetovke
Cibetovke so majhni, vitki, pretežno nočni sesalci, doma v tropskih delih Azije in Afrike, zlasti v tropskih gozdovih.
Poglej Biom in Cibetovke
Departma Magdalena
Departma Magdalena je departma Kolumbije z več kot 1,3 milijona prebivalcev na severu države ob Karibskem morju.
Poglej Biom in Departma Magdalena
Ebro
Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.
Poglej Biom in Ebro
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Biom in Ekologija
Ekologija ekosistemov
Ekosistemi so kompleksno prilagodljivi sistemi, v katerih življenjski procesi potekajo kot samo-organiziranje vzorcev po različnih merilih časa in prostora.
Poglej Biom in Ekologija ekosistemov
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Poglej Biom in Ekoregija
Ekoton
Trstičja so pogosta vrsta ekotona na obrežju jezer Ekoton je območje na meji med dvema ali več različnimi ekosistemi, ki je lahko razmeroma dolgo, a je ožje od stikajočih se ekosistemov.
Poglej Biom in Ekoton
Geografija Japonske
Japonska je otoška država, ki obsega stratovulkanski arhipelag, dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale Vzhodne Azije.
Poglej Biom in Geografija Japonske
Geografija Nepala
Nepal meri približno 885 km v dolžino svoje himalajske osi in med 150 do 250 kilometrov prečno.
Poglej Biom in Geografija Nepala
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Biom in Geografija Rusije
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Biom in Gozd
Kantabrija
Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.
Poglej Biom in Kantabrija
Kaspijska depresija
Kaspijska depresija (kazaško Каспий маңы ойпаты, Kaspıı mańy oıpaty, rusko Прикаспи́йская ни́зменность, IPA:, Kaspijsko nižavje) ali Prikaspijska depresija / nižavje je nizko ležeča ravnica.
Poglej Biom in Kaspijska depresija
Kaspijski hirkanski mešani gozdovi
Kaspijski hirkanski mešani gozdovi (perzijsko: جنگل های کاسپینی هیرکانی) so območje bujnih nižinskih in gorskih gozdov, ki pokrivajo približno 55.000 kvadratnih kilometrov, ki mejijo na obale Kaspijskega jezera v Iranu in del Azerbajdžana.
Poglej Biom in Kaspijski hirkanski mešani gozdovi
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Biom in Kavkaz
Kazaška stepa
Kazaška stepa (kazaško Qazaq dalasy, Қазақ даласы tudi Uly dala, даly dala 'Velika stepa'), imenovana tudi velika Dala, ekoregija, palearktičnih zmernih travišč, savanskih in grmičastih biomov, je široko območje odprtih travišč v severnem Kazahstanu in sosednjih delih Rusije, ki se razprostira na vzhodu Pontske stepe in na zahodu stepe doline Emin, s katero je del Evrazijske stepe.
Poglej Biom in Kazaška stepa
Ledena puščava
Ledena puščava Učinki in transpiracija na podnebje Ledene puščave (včasih tudi polarne puščave) so območja Zemlje, ki spadajo pod podnebje večnega mraza (EF po Köppnovi klasifikaciji).
Poglej Biom in Ledena puščava
Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu
Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu je kopenski habitatni tip zmernega podnebja, ki ga je opredelil Svetovni sklad za naravo, z ekoregijami širokolistnega drevja ter z ekoregijami mešanega gozda iglavcev in širokolistnega drevja.
Poglej Biom in Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu
Mešani gozdovi Dinarskega gorstva
Mešani gozdovi Dinarskega gorstva so kopenska ekoregija bioma zmernih širokolistnih in mešanih gozdov v jugovzhodni Evropi, glede na WWF in Digitalni zemljevid evropskih ekoloških regij Evropske agencije za okolje.
Poglej Biom in Mešani gozdovi Dinarskega gorstva
Mešani gozdovi Pindskega gorstva
Mešani gozdovi Pindskega gorstva sestavljajo kopensko ekoregijo Evrope tako po WWF kot po Digitalnem zemljevidu evropskih ekoloških regij Evropske agencije za okolje.
Poglej Biom in Mešani gozdovi Pindskega gorstva
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Biom in Močvirje
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Poglej Biom in Morski psi
Narodni naravni park Los Katíos
Narodni naravni park Los Katíos (špansko Parque Nacional Natural (PNN) Los Katíos) je zavarovano območje na severozahodu Kolumbije in obsega približno 720 km².
Poglej Biom in Narodni naravni park Los Katíos
Narodni park Kaziranga
Narodni park Kaziranga je narodni park v okrožjih Golaghat in Nagaon v zvezni državi Asam v Indiji.
Poglej Biom in Narodni park Kaziranga
Navadni eland
Navádni éland (znanstveno ime Taurotragus oryx) je vrsta savanske in ravninske antilope, ki jo najdemo v vzhodni in južni Afriki.
Poglej Biom in Navadni eland
Nikaragva
Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu.
Poglej Biom in Nikaragva
Obrežni pas
Obrežni pas ali obvodno območje je vmesni prostor med kopnim in reko oz.
Poglej Biom in Obrežni pas
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Biom in Podnebje
Podzol
Podzol je tipična prst na področjih tajge.
Poglej Biom in Podzol
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Biom in Pontsko-kaspijska stepa
Prespanski narodni park (Albanija)
Prespanski narodni park (albansko Parku Kombëtar i Prespës) je narodni park v jugovzhodni Albaniji na mejnem trikotniku, ki si ga deli z Grčijo in Severno Makedonijo.
Poglej Biom in Prespanski narodni park (Albanija)
Projekt Eden
Projekt Eden je obiskovalna atrakcija v mestu Cornwall v Veliki Britaniji.
Poglej Biom in Projekt Eden
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Biom in Puščava
Puhlica
Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.
Poglej Biom in Puhlica
Puna (travišča)
Ekoregijo puna, gorski travnat in grmičast biom, najdemo v osrednjih Andih v Južni Ameriki.
Poglej Biom in Puna (travišča)
Sa Pa
Sa Pa je mesto na ravni okrožja province Lào Cai v severozahodni regiji Vietnama.
Poglej Biom in Sa Pa
Savana
Savana je mešan gozdno travniški ekosistem z značilnimi drevesi, ki so dovolj na široko razporejena tako, da krošnja ne zapira prostora.
Poglej Biom in Savana
Skandinavski gorski brezov gozd in travišča
Svetovni sklad za naravo (WWF) opredeljuje skandinavske gorske brezove gozdove in travišča kot ekoregijo kopenske tundre na Norveškem, Švedskem in Finskem.
Poglej Biom in Skandinavski gorski brezov gozd in travišča
Skandinavski polotok
Skandinavski polotok (zeleno) Skandinavski polotok (švedsko Skandinaviska halvön; norveško Den skandinaviske halvøy (Bokmål) ali nunorsk: Den skandinaviske halvøya; finsko Skandinavian niemimaa) je polotok v severni Evropi, ki v grobem obsega celinski del Švedske, Norveške in severozahodno območje Finske.
Poglej Biom in Skandinavski polotok
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Biom in Slovaška
Temačniki
Temačniki (znanstveno ime Solifugae) so red pajkovcev, v katerega uvrščamo približno 1000 znanih vrst, podobnih ščipalcem in pajkom, ki živijo v toplih in suhih predelih sveta.
Poglej Biom in Temačniki
Travišča, savana in makija zmernega pasu
Zmerna travišča, savane in grmišča so kopenski biom, ki ga je opredelil Svetovni sklad za naravo.
Poglej Biom in Travišča, savana in makija zmernega pasu
Tropska in subtropska travišča, savana in makija
Tropska in subtropska travišča, savane in makija so kopenski biom, kot ga opredeljuje Svetovni sklad za naravo (World Wide Fund for Nature).
Poglej Biom in Tropska in subtropska travišča, savana in makija
Tropski gozd
Tropski gozd tudi džungla je gozdnata pokrajina v tropskih regijah med ekvatorjem in 23,5° severne in južne zemljepisne širine oziroma med Rakovim povratnikom in Kozorogovim povratnikom, vendar nanj lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prevladujoči vetrovi.
Poglej Biom in Tropski gozd
Turkansko jezero
Turkansko jezero, zgodovinsko znano tudi kot Rudolfovo jezero, je jezero v Vzhodni Afriki, ki leži na severu Kenije s skrajnim severnim delom v južni Etiopiji.
Poglej Biom in Turkansko jezero
Velika arabska puščava
Velika arabska puščava je velika puščava v zahodni Aziji oziroma na Bližnjem vzhodu.
Poglej Biom in Velika arabska puščava
Vzhodnoevropska gozdna stepa
Ekoregija vzhodnoevropska gozdna stepa (WWF ID: PA0419) je splet širokolistnih gozdnih sestojev in travnikov (stepa), ki se razteza 2100 km po vzhodni Evropi od Uralskega gorovja, preko Povolžja v osrednji Rusiji do sredine Ukrajine.
Poglej Biom in Vzhodnoevropska gozdna stepa
Zavarovano območje
Planina v Lazu, Triglavski narodni park, Slovenija Zavarovana območja ali naravovarstvena območja so lokacije, ki so zavarovane zaradi svojih priznanih naravnih, ekoloških ali kulturnih vrednot.
Poglej Biom in Zavarovano območje