Odpri v Google MapsKazalo
75 odnosi: Abdi-Aširta, Aha, Ahmoz I., Alasija, Aleksander Balas, Amarnska pisma, Amenemhet IV., Atena, Aziru, Šabataka, Šerdeni, Šesta egipčanska dinastija, Šparta (mesto), Četrta egipčanska dinastija, Baalšamin, Bejrut, Bronasta doba, Cádiz, Džeita (jama), Diona, Dvanajsta egipčanska dinastija, Ebla, Ehnaton, Feničanska abeceda, Fenicija, Figurine iz Biblosa, Filon iz Biblosa, Göbekli Tepe, Gospa Pričakovanja, Grad Biblos, Grofija Tripoli, Hamudi, Ivan I. Cimisk, Kanaan, Karun (jezero), Keops, Kraljeva nekropola, Biblos, Libanon, Ljudstva z morja, Luksor, Memfis, Egipt, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Narodni muzej, Bejrut, Neferhotep I., Neferirkare Kakai, Njuserre, Orange, Vaucluse, Pepi II., Peta egipčanska dinastija, Prve visoke civilizacije, ... Razširi indeks (25 več) »
Abdi-Aširta
300px Abdi-Aširta je bil vladar kraljestva Amurru, ki je vladal v 14.
Poglej Biblos in Abdi-Aširta
Aha
Aha ali Hor Aha je bil po mnenju nekaterih egiptologov drugi kralj iz Prve dinastije, drugi pa menijo, da je bil prvi in da je istoveten z Menesom.
Poglej Biblos in Aha
Ahmoz I.
Ahmoz I. (egipčansko jꜥḥ ms(j.w)), včasih tudi Amosis ali Aahmes, kar pomeni "Iah (Luna) je rojena", je bil faraon in ustanovitelj Osemnajste egipčanske dinastije, ki se šteje za prvo dinastijo Novega egipčanskega kraljestva.
Poglej Biblos in Ahmoz I.
Alasija
Bližnji vzhod v amarnskem obdobju (14. stoletje pr. n. št.) Alasija ali Alašija je bila v srednji in pozni bronasti dobi država nekje v vzhodnem Sredozemlju.
Poglej Biblos in Alasija
Aleksander Balas
Aleksander I. Teopator Everget z vzdevkom Balas (starogrško, Aleksandros Balas) je bil vladar grškega Selevkidskega cesarstva, ki je vladal od leta 150/poletja 152 do avgusta 145 pr.
Poglej Biblos in Aleksander Balas
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Biblos in Amarnska pisma
Amenemhet IV.
Amenemhet IV. je bil sedmi in predzadnji faraon Dvanajste egipčanske dinastije (okoli 1990–1800 pr. n. št.) poznega Srednjega kraljestva (okoli 2050–1710 pr. n. št.). Vladal je več kot devet let v poznem 19.
Poglej Biblos in Amenemhet IV.
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Biblos in Atena
Aziru
Amarnsko pismo Aziruja faraonu (EA 161: ''Odsotnost pojasnjena''), Britanski muzej, LondonMoran (1970): ''The Amarna Letters'', EA 161, "An absence explained,'' str. 247-248. Aziru je bil kanaanski vladar Amurruja, sodobnega Libanona, ki je vladal v 14.
Poglej Biblos in Aziru
Šabataka
Šabataka, tudi Šebitku ali Šebitko, je bil drugi faraon Petindvajsete egipčanske dinastije (nubijske), ki je po najnovejših raziskavah vladal od 714 pr.
Poglej Biblos in Šabataka
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Poglej Biblos in Šerdeni
Šesta egipčanska dinastija
Inijev grobni relief Šesta dinastija egipčanskih faraonov je za Tretjo, Četrto in Peto dinastijo kot zadnja vladala v Starem egipčanskem kraljestvu.
Poglej Biblos in Šesta egipčanska dinastija
Šparta (mesto)
Šparta (grško Σπάρτη, Sparti) je mesto v Lakoniji v Grčiji, prav tam, kjer je bila antična Šparta.
Poglej Biblos in Šparta (mesto)
Četrta egipčanska dinastija
Kamna iz Palerma, na katerem je opis prihoda ladij med Sneferujevo vladavino, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London Četrta egipčanska dinastija je vladala od okoli 2613 do 2494 pr.
Poglej Biblos in Četrta egipčanska dinastija
Baalšamin
Palmire, Sirija Baalšamin (aramejsko ܒܥܠ ܫܡܝܢ Baʿal Šāmîn, slovensko Gospodar nebes), imenovan tudi Baal Šamem (feničansko 𐤁𐤏𐤋 𐤔𐤌𐤌Baʿl Šāmēm) in Baal Šamaim (hebrejsko בַּעַל שָׁמַיִם Baʿal Šāmajim) severozahodnosemitski bog.
Poglej Biblos in Baalšamin
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Biblos in Bejrut
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Biblos in Bronasta doba
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Biblos in Cádiz
Džeita (jama)
Jama Džeita (مغارة جعيتا) je sistem dveh ločenih, a med seboj povezanih kraških apnenčastih jam, ki se raztezata v skupni dolžini skoraj 9 kilometrov.
Poglej Biblos in Džeita (jama)
Diona
Diona na kovancu Diona (/daɪˈoʊniː/; She-Zeus ali δῖος dîos, kar pomeni 'božansko') je ime štirih žensk v starogrški mitologiji in ene v feničanski veri opisal Sanchuniathon.
Poglej Biblos in Diona
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Biblos in Dvanajsta egipčanska dinastija
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Biblos in Ebla
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Biblos in Ehnaton
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Biblos in Feničanska abeceda
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Biblos in Fenicija
Figurine iz Biblosa
Figurine iz Biblosa ali feničanski kipci je približno 1500–2000 kipcev ex-voto, najdenih v antičnih feničanskih templjih v Libanonu, predvsem v Biblosu, pa tudi v Kamid al-Lawzu.
Poglej Biblos in Figurine iz Biblosa
Filon iz Biblosa
Filon iz Biblosa (starogrško, Phílōn Býblios, latinsko Philo Byblius), znan tudi kot Herenij Filon, je bil avtor v grščini pisanih slovničnih, slovarskih in zgodovinskih del, * 64, Biblos, Fenicija, † 141.
Poglej Biblos in Filon iz Biblosa
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Poglej Biblos in Göbekli Tepe
Gospa Pričakovanja
Gospa Pričakovanja ali Gospa iz Mantare je melkitsko grškokatoliško marijansko svetišče v Magduchéju v Libanonu, ki ga je 8.
Poglej Biblos in Gospa Pričakovanja
Grad Biblos
Grad Biblos je križarski grad v Biblosu v Libanonu.
Poglej Biblos in Grad Biblos
Grofija Tripoli
Grofija Tripoli in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Grofija Tripoli, četrta in zadnja večja križarska država, ki so jo ustanovili na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni.
Poglej Biblos in Grofija Tripoli
Hamudi
Hamudi, znan tudi kot Kamudi, je bil zadnji faraon Petnajste egipčamske dinastije (Hiksi).
Poglej Biblos in Hamudi
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Biblos in Ivan I. Cimisk
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Biblos in Kanaan
Karun (jezero)
Jezero Karun (arabsko: بحيرة القرعون / ALA-LC: Buḥayrat al-Qara‘ūn) je umetno jezero ali rezervoar v južni regiji doline Beka v Libanonu.
Poglej Biblos in Karun (jezero)
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Biblos in Keops
Kraljeva nekropola, Biblos
Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.
Poglej Biblos in Kraljeva nekropola, Biblos
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Biblos in Libanon
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Poglej Biblos in Ljudstva z morja
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Poglej Biblos in Luksor
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Biblos in Memfis, Egipt
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Biblos in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Narodni muzej, Bejrut
Narodni muzej v Bejrutu (متحف بيروت الوطنيّ, Matḥaf Bayrūt al-waṭanī ali francosko Musée national de Beyrouth) je glavni arheološki muzej v Libanonu.
Poglej Biblos in Narodni muzej, Bejrut
Neferhotep I.
Kasekemre Neferhotep I. je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladal v drugi polovici 18.
Poglej Biblos in Neferhotep I.
Neferirkare Kakai
Neferirkare Kakai (helenizirano) je bil tretji faraon iz Pete egipčanske dinastije, ki je vladal v 25.
Poglej Biblos in Neferirkare Kakai
Njuserre
Njuserre Ini (helenizirano v ´Ραθούρης) je bil šesti faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Biblos in Njuserre
Orange, Vaucluse
Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Biblos in Orange, Vaucluse
Pepi II.
Pepi II. je bil faraon iz Šeste egipčanske dinastije Starega kraljestva, ki je vladal od 2284 do po 2247 pr.
Poglej Biblos in Pepi II.
Peta egipčanska dinastija
Peta dinastija Starega egipčanskega kraljestva je vladala približno 150 let od okoli 2494 do 2345 pr.
Poglej Biblos in Peta egipčanska dinastija
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Biblos in Prve visoke civilizacije
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Poglej Biblos in Puni
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Biblos in Ramzes II.
Rib-Hadda
Ahajsko-mikenska civilizacija Rib-Hadda, tudi Rib-Addi, Rib-Addu ali Rib-Adda, je bil kralj Biblosa sedi 14.
Poglej Biblos in Rib-Hadda
Sahure
Sahure (helenizirano) je bil drugi faraon iz Pete egipčanske dnastije, ki je vladal dvanajst let v zgodnjem 25.
Poglej Biblos in Sahure
Sanherib
Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.
Poglej Biblos in Sanherib
Sehetepibre
Sehetepibre Sevesektavi, Sehetepibre I. ali Sehetepibre II. je bil verjetno peti ali desetiK.S.B. Ryholt.
Poglej Biblos in Sehetepibre
Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu
To je seznam območij svetovne dediščine V Libanonu.
Poglej Biblos in Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Biblos in Sidon
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Poglej Biblos in Srednje egipčansko kraljestvo
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Biblos in Stari Egipt
Sumur
Sumur (biblijsko hebrejsko צְמָרִי, egipčansko Smr, akadsko Sumuru, asirsko Simirra) je bilo feničansko mesto in veliko trgovsko središče v sedanji Siriji.
Poglej Biblos in Sumur
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Biblos in Sveto pismo
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Poglej Biblos in Tell Kazel
Tempelj Baalat-Gebal
Tempelj Baalat Gebal (معبد بعلة جبيل. maebad baalat jbeil) je bila pomembna tempeljska zgradba iz bronaste dobe v Biblosu, ki je del svetovne dediščine.
Poglej Biblos in Tempelj Baalat-Gebal
Tempelj obeliskov
Tempelj obeliskov (Temple aux Obelisques, maebad al'ansab), znan tudi kot tempelj v obliki črke L in Rešefov tempelj, je bil pomemben tempelj iz bronaste dobe na območju svetovne dediščine Biblos.
Poglej Biblos in Tempelj obeliskov
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Poglej Biblos in Tiglat-Pileser I.
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Biblos in Tir, Libanon
Tripoli, Grčija
Tripoli (grško Τρίπολη, Tripoli, prej Τρίπολις, Tripolis, še prej Τριπολιτσά Tripolitsa) je mesto v osrednjem delu Peloponeza v Grčiji.
Poglej Biblos in Tripoli, Grčija
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Biblos in Tripoli, Libanon
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Biblos in Tutmoz III.
Unas
Unas ali Uenis (helenizirano Oenas ali Onnos (Maneton)) je bil deveti in zadnji faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Biblos in Unas
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Biblos in Zenobija
1266
1266 (MCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Biblos in 1266
1289
1289 (MCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Biblos in 1289
17. stoletje pr. n. št.
Sedemnajsto stoletje pr.
Poglej Biblos in 17. stoletje pr. n. št.
Prav tako znan kot Byblos, Džubail, Džubajl, Jbail, Jbeil, Žbeil, Žbejl.