Hitreje kot brskalnik!
75 odnosi: Abdi-Aširta, Aha, Ahmoz I., Alasija, Aleksander Balas, Amarnska pisma, Amenemhet IV., Atena, Aziru, Šabataka, Šerdeni, Šesta egipčanska dinastija, Šparta (mesto), Četrta egipčanska dinastija, Baalšamin, Bejrut, Bronasta doba, Cádiz, Džeita (jama), Diona, Dvanajsta egipčanska dinastija, Ebla, Ehnaton, Feničanska abeceda, Fenicija, Figurine iz Biblosa, Filon iz Biblosa, Göbekli Tepe, Gospa Pričakovanja, Grad Biblos, Grofija Tripoli, Hamudi, Ivan I. Cimisk, Kanaan, Karun (jezero), Keops, Kraljeva nekropola, Biblos, Libanon, Ljudstva z morja, Luksor, Memfis, Egipt, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Narodni muzej, Bejrut, Neferhotep I., Neferirkare Kakai, Njuserre, Orange, Vaucluse, Pepi II., Peta egipčanska dinastija, Prve visoke civilizacije, ..., Puni, Ramzes II., Rib-Hadda, Sahure, Sanherib, Sehetepibre, Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu, Sidon, Srednje egipčansko kraljestvo, Stari Egipt, Sumur, Sveto pismo, Tell Kazel, Tempelj Baalat-Gebal, Tempelj obeliskov, Tiglat-Pileser I., Tir, Libanon, Tripoli, Grčija, Tripoli, Libanon, Tutmoz III., Unas, Zenobija, 1266, 1289, 17. stoletje pr. n. št.. Razširi indeks (25 več) »
Abdi-Aširta
300px Abdi-Aširta je bil vladar kraljestva Amurru, ki je vladal v 14.
Novo!!: Biblos in Abdi-Aširta · Poglej več »
Aha
Aha ali Hor Aha je bil po mnenju nekaterih egiptologov drugi kralj iz Prve dinastije, drugi pa menijo, da je bil prvi in da je istoveten z Menesom.
Novo!!: Biblos in Aha · Poglej več »
Ahmoz I.
Ahmoz I. (egipčansko jꜥḥ ms(j.w)), včasih tudi Amosis ali Aahmes, kar pomeni "Iah (Luna) je rojena", je bil faraon in ustanovitelj Osemnajste egipčanske dinastije, ki se šteje za prvo dinastijo Novega egipčanskega kraljestva.
Novo!!: Biblos in Ahmoz I. · Poglej več »
Alasija
Bližnji vzhod v amarnskem obdobju (14. stoletje pr. n. št.) Alasija ali Alašija je bila v srednji in pozni bronasti dobi država nekje v vzhodnem Sredozemlju.
Novo!!: Biblos in Alasija · Poglej več »
Aleksander Balas
Aleksander I. Teopator Everget z vzdevkom Balas (starogrško, Aleksandros Balas) je bil vladar grškega Selevkidskega cesarstva, ki je vladal od leta 150/poletja 152 do avgusta 145 pr.
Novo!!: Biblos in Aleksander Balas · Poglej več »
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Novo!!: Biblos in Amarnska pisma · Poglej več »
Amenemhet IV.
Amenemhet IV. je bil sedmi in predzadnji faraon Dvanajste egipčanske dinastije (okoli 1990–1800 pr. n. št.) poznega Srednjega kraljestva (okoli 2050–1710 pr. n. št.). Vladal je več kot devet let v poznem 19.
Novo!!: Biblos in Amenemhet IV. · Poglej več »
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Novo!!: Biblos in Atena · Poglej več »
Aziru
Amarnsko pismo Aziruja faraonu (EA 161: ''Odsotnost pojasnjena''), Britanski muzej, LondonMoran (1970): ''The Amarna Letters'', EA 161, "An absence explained,'' str. 247-248. Aziru je bil kanaanski vladar Amurruja, sodobnega Libanona, ki je vladal v 14.
Novo!!: Biblos in Aziru · Poglej več »
Šabataka
Šabataka, tudi Šebitku ali Šebitko, je bil drugi faraon Petindvajsete egipčanske dinastije (nubijske), ki je po najnovejših raziskavah vladal od 714 pr.
Novo!!: Biblos in Šabataka · Poglej več »
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Novo!!: Biblos in Šerdeni · Poglej več »
Šesta egipčanska dinastija
Inijev grobni relief Šesta dinastija egipčanskih faraonov je za Tretjo, Četrto in Peto dinastijo kot zadnja vladala v Starem egipčanskem kraljestvu.
Novo!!: Biblos in Šesta egipčanska dinastija · Poglej več »
Šparta (mesto)
Šparta (grško Σπάρτη, Sparti) je mesto v Lakoniji v Grčiji, prav tam, kjer je bila antična Šparta.
Novo!!: Biblos in Šparta (mesto) · Poglej več »
Četrta egipčanska dinastija
Kamna iz Palerma, na katerem je opis prihoda ladij med Sneferujevo vladavino, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London Četrta egipčanska dinastija je vladala od okoli 2613 do 2494 pr.
Novo!!: Biblos in Četrta egipčanska dinastija · Poglej več »
Baalšamin
Palmire, Sirija Baalšamin (aramejsko ܒܥܠ ܫܡܝܢ Baʿal Šāmîn, slovensko Gospodar nebes), imenovan tudi Baal Šamem (feničansko 𐤁𐤏𐤋 𐤔𐤌𐤌Baʿl Šāmēm) in Baal Šamaim (hebrejsko בַּעַל שָׁמַיִם Baʿal Šāmajim) severozahodnosemitski bog.
Novo!!: Biblos in Baalšamin · Poglej več »
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Novo!!: Biblos in Bejrut · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Biblos in Bronasta doba · Poglej več »
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Novo!!: Biblos in Cádiz · Poglej več »
Džeita (jama)
Jama Džeita (مغارة جعيتا) je sistem dveh ločenih, a med seboj povezanih kraških apnenčastih jam, ki se raztezata v skupni dolžini skoraj 9 kilometrov.
Novo!!: Biblos in Džeita (jama) · Poglej več »
Diona
Diona na kovancu Diona (/daɪˈoʊniː/; She-Zeus ali δῖος dîos, kar pomeni 'božansko') je ime štirih žensk v starogrški mitologiji in ene v feničanski veri opisal Sanchuniathon.
Novo!!: Biblos in Diona · Poglej več »
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Novo!!: Biblos in Dvanajsta egipčanska dinastija · Poglej več »
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Novo!!: Biblos in Ebla · Poglej več »
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Novo!!: Biblos in Ehnaton · Poglej več »
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Novo!!: Biblos in Feničanska abeceda · Poglej več »
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Novo!!: Biblos in Fenicija · Poglej več »
Figurine iz Biblosa
Figurine iz Biblosa ali feničanski kipci je približno 1500–2000 kipcev ex-voto, najdenih v antičnih feničanskih templjih v Libanonu, predvsem v Biblosu, pa tudi v Kamid al-Lawzu.
Novo!!: Biblos in Figurine iz Biblosa · Poglej več »
Filon iz Biblosa
Filon iz Biblosa (starogrško, Phílōn Býblios, latinsko Philo Byblius), znan tudi kot Herenij Filon, je bil avtor v grščini pisanih slovničnih, slovarskih in zgodovinskih del, * 64, Biblos, Fenicija, † 141.
Novo!!: Biblos in Filon iz Biblosa · Poglej več »
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Novo!!: Biblos in Göbekli Tepe · Poglej več »
Gospa Pričakovanja
Gospa Pričakovanja ali Gospa iz Mantare je melkitsko grškokatoliško marijansko svetišče v Magduchéju v Libanonu, ki ga je 8.
Novo!!: Biblos in Gospa Pričakovanja · Poglej več »
Grad Biblos
Grad Biblos je križarski grad v Biblosu v Libanonu.
Novo!!: Biblos in Grad Biblos · Poglej več »
Grofija Tripoli
Grofija Tripoli in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Grofija Tripoli, četrta in zadnja večja križarska država, ki so jo ustanovili na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni.
Novo!!: Biblos in Grofija Tripoli · Poglej več »
Hamudi
Hamudi, znan tudi kot Kamudi, je bil zadnji faraon Petnajste egipčamske dinastije (Hiksi).
Novo!!: Biblos in Hamudi · Poglej več »
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Novo!!: Biblos in Ivan I. Cimisk · Poglej več »
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Novo!!: Biblos in Kanaan · Poglej več »
Karun (jezero)
Jezero Karun (arabsko: بحيرة القرعون / ALA-LC: Buḥayrat al-Qara‘ūn) je umetno jezero ali rezervoar v južni regiji doline Beka v Libanonu.
Novo!!: Biblos in Karun (jezero) · Poglej več »
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja. Na splošno velja, da je dal zgraditi Veliko piramido v Gizi, eno od sedmih čudes antičnega sveta. Drugi vidiki njegove vladavine so slabo dokumentirani.Thomas Schneider: Lexikon der Pharaonen, Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 100–104.Aidan Dodson: Monarchs of the Nile, American Univ in Cairo Press, 2000, ISBN 977-424-600-4, str. 29–34. Edini popolnoma ohranjeni Kufujev portret je 8 cm visoka slonokoščena figurica, odkrita leta 1903 v ruševinah templja iz kasnejšega obdobja v Abidosu. Vsi drugi odkriti reliefi in kipi so v fragmentih, mnogo njegovih zgradb pa je izgubljenih. Vse znanje o njem izvira iz napisov v njegovi nekropoli v Gizi in kasnejših dokumentov. Kufu je na primer glavna oseba v Westcarjevem papirusu iz Trinajste dinastije. Večino dokumentov, ki omenjajo Kufuja, so napisali egipčanski in grški zgodovinarji okoli leta 300 pr. n. št. Kufu je v njih predstavljen protislovno: medtem ko se je njegova kulturna dediščina ohranjala tako v Starem kot Novem kraljestvu, ga Maneton, Diodor in Herodot predstavljajo zelo negativno. Zaradi teh opisov je slika Kufujeve osebnosti še vedno nejasna.
Novo!!: Biblos in Keops · Poglej več »
Kraljeva nekropola, Biblos
Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.
Novo!!: Biblos in Kraljeva nekropola, Biblos · Poglej več »
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Novo!!: Biblos in Libanon · Poglej več »
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani. Ljudstva z morja so bili konfederacija pomorskih ljudstev, ki so v srednji in pozni bronasti dobi (1200–900 pr. n. št.) napadala Egipt in druge sredozemske regije.
Novo!!: Biblos in Ljudstva z morja · Poglej več »
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Novo!!: Biblos in Luksor · Poglej več »
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Novo!!: Biblos in Memfis, Egipt · Poglej več »
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Novo!!: Biblos in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda · Poglej več »
Narodni muzej, Bejrut
Narodni muzej v Bejrutu (متحف بيروت الوطنيّ, Matḥaf Bayrūt al-waṭanī ali francosko Musée national de Beyrouth) je glavni arheološki muzej v Libanonu.
Novo!!: Biblos in Narodni muzej, Bejrut · Poglej več »
Neferhotep I.
Kasekemre Neferhotep I. je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladal v drugi polovici 18.
Novo!!: Biblos in Neferhotep I. · Poglej več »
Neferirkare Kakai
Neferirkare Kakai (helenizirano) je bil tretji faraon iz Pete egipčanske dinastije, ki je vladal v 25.
Novo!!: Biblos in Neferirkare Kakai · Poglej več »
Njuserre
Njuserre Ini (helenizirano v ´Ραθούρης) je bil šesti faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Novo!!: Biblos in Njuserre · Poglej več »
Orange, Vaucluse
Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Novo!!: Biblos in Orange, Vaucluse · Poglej več »
Pepi II.
Pepi II. je bil faraon iz Šeste egipčanske dinastije Starega kraljestva, ki je vladal od 2284 do po 2247 pr.
Novo!!: Biblos in Pepi II. · Poglej več »
Peta egipčanska dinastija
Peta dinastija Starega egipčanskega kraljestva je vladala približno 150 let od okoli 2494 do 2345 pr.
Novo!!: Biblos in Peta egipčanska dinastija · Poglej več »
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Novo!!: Biblos in Prve visoke civilizacije · Poglej več »
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Novo!!: Biblos in Puni · Poglej več »
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Novo!!: Biblos in Ramzes II. · Poglej več »
Rib-Hadda
Ahajsko-mikenska civilizacija Rib-Hadda, tudi Rib-Addi, Rib-Addu ali Rib-Adda, je bil kralj Biblosa sedi 14.
Novo!!: Biblos in Rib-Hadda · Poglej več »
Sahure
Sahure (helenizirano) je bil drugi faraon iz Pete egipčanske dnastije, ki je vladal dvanajst let v zgodnjem 25.
Novo!!: Biblos in Sahure · Poglej več »
Sanherib
Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.
Novo!!: Biblos in Sanherib · Poglej več »
Sehetepibre
Sehetepibre Sevesektavi, Sehetepibre I. ali Sehetepibre II. je bil verjetno peti ali desetiK.S.B. Ryholt.
Novo!!: Biblos in Sehetepibre · Poglej več »
Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu
To je seznam območij svetovne dediščine V Libanonu.
Novo!!: Biblos in Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu · Poglej več »
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Novo!!: Biblos in Sidon · Poglej več »
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Novo!!: Biblos in Srednje egipčansko kraljestvo · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Biblos in Stari Egipt · Poglej več »
Sumur
Sumur (biblijsko hebrejsko צְמָרִי, egipčansko Smr, akadsko Sumuru, asirsko Simirra) je bilo feničansko mesto in veliko trgovsko središče v sedanji Siriji.
Novo!!: Biblos in Sumur · Poglej več »
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Novo!!: Biblos in Sveto pismo · Poglej več »
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Novo!!: Biblos in Tell Kazel · Poglej več »
Tempelj Baalat-Gebal
Tempelj Baalat Gebal (معبد بعلة جبيل. maebad baalat jbeil) je bila pomembna tempeljska zgradba iz bronaste dobe v Biblosu, ki je del svetovne dediščine.
Novo!!: Biblos in Tempelj Baalat-Gebal · Poglej več »
Tempelj obeliskov
Tempelj obeliskov (Temple aux Obelisques, maebad al'ansab), znan tudi kot tempelj v obliki črke L in Rešefov tempelj, je bil pomemben tempelj iz bronaste dobe na območju svetovne dediščine Biblos.
Novo!!: Biblos in Tempelj obeliskov · Poglej več »
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Novo!!: Biblos in Tiglat-Pileser I. · Poglej več »
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Novo!!: Biblos in Tir, Libanon · Poglej več »
Tripoli, Grčija
Tripoli (grško Τρίπολη, Tripoli, prej Τρίπολις, Tripolis, še prej Τριπολιτσά Tripolitsa) je mesto v osrednjem delu Peloponeza v Grčiji.
Novo!!: Biblos in Tripoli, Grčija · Poglej več »
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Novo!!: Biblos in Tripoli, Libanon · Poglej več »
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Novo!!: Biblos in Tutmoz III. · Poglej več »
Unas
Unas ali Uenis (helenizirano Oenas ali Onnos (Maneton)) je bil deveti in zadnji faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Novo!!: Biblos in Unas · Poglej več »
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Novo!!: Biblos in Zenobija · Poglej več »
1266
1266 (MCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Biblos in 1266 · Poglej več »
1289
1289 (MCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Biblos in 1289 · Poglej več »
17. stoletje pr. n. št.
Sedemnajsto stoletje pr.
Novo!!: Biblos in 17. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
Preusmerja sem:
Byblos, Džubail, Džubajl, Jbail, Jbeil, Žbeil, Žbejl.
