Kazalo
38 odnosi: Alegorija, Ananim, Anno Domini, Arhaizem, Beseda, Besedotvorje, Blizuizraznica, Definicija, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Grep, Heterogram (literatura), Kalk, Kolokacija, Konkordanca, Krneki, Leksem, Mošenik, Zagorje ob Savi, Naglas, Neologizem, Odprta vsebina, Okrasni pridevek, Persona non grata, Predlog, Prilastek, Pristavek, Sestavljenka, Seznam jezikoslovnih vsebin, Skladnja, Sklop, Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, Spunerizem, Srednji vzhod, Stalna besedna zveza, Tretja pot (fašizem), Vejica, Veliki angleško-slovenski slovar Oxford, Vprašalnica, Zgodovina slovenskega besedotvorja.
Alegorija
Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.
Poglej Besedna zveza in Alegorija
Ananim
Ananim (iz grško ανα ana – po in όνομα onoma – ime) je beseda ali besedna zveza, ki nastane z branjem druge besede ali besedne zveze nazaj.
Poglej Besedna zveza in Ananim
Anno Domini
Anno Domini, s kratico AD (latinsko za leta Gospodovega ali v letu Gospodovem) je latinska besedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let od Jezusovega rojstva naprej.
Poglej Besedna zveza in Anno Domini
Arhaizem
Arhaizem je jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku.
Poglej Besedna zveza in Arhaizem
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Besedna zveza in Beseda
Besedotvorje
Besedotvorje je tvorjenje in sestava besed ter nauk o tem.
Poglej Besedna zveza in Besedotvorje
Blizuizraznica
Blízuizráznica, blízuzvóčnica ali paroním je v jezikoslovju beseda ali besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi.
Poglej Besedna zveza in Blizuizraznica
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej Besedna zveza in Definicija
Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Slovenski jezik ima 29 različnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.
Poglej Besedna zveza in Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Grep
grep je program, ki je bil napisan za operacijski sistem Unix.
Poglej Besedna zveza in Grep
Heterogram (literatura)
Heterogram je beseda, besedna zveza ali stavek, ki je sestavljen iz črk abecede, ki se med seboj razlikujejo, kar pomeni, da se vsaka črka pojavi samo enkrat.
Poglej Besedna zveza in Heterogram (literatura)
Kalk
Kálk, slépa ali dobesédna prevedênka, tudi izposójeni/sposójeni prevòd/prêvod, je beseda, fraza ali besedna zveza, ki je oblikovno dobesedno (besedo za besedo) izposojena iz drugega jezika.
Poglej Besedna zveza in Kalk
Kolokacija
Kolokácija ali sopojávljanka je pojav, ko se dve ali več besed tipično pojavljajo v besedni zvezi.
Poglej Besedna zveza in Kolokacija
Konkordanca
Konkordanca je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika tujka za skladnost ali ujemanje, zato se moderno jezikoslovje in literatura v večini primerov raje poslužujeta domačih izrazov.
Poglej Besedna zveza in Konkordanca
Krneki
Krneki (tudi k'r neki, kr neki) je sodobni slengovski izraz z mnogimi pomeni.
Poglej Besedna zveza in Krneki
Leksem
Leksém je poimenovalna enota jezikovnega sistema, ki zajema (izrazno) besedo in stalno besedno zvezo.
Poglej Besedna zveza in Leksem
Mošenik, Zagorje ob Savi
Mošenik je naselje ob istoimenskem potoku na levem bregu reke Save v Občini Zagorje ob Savi.
Poglej Besedna zveza in Mošenik, Zagorje ob Savi
Naglas
Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.
Poglej Besedna zveza in Naglas
Neologizem
Neologizem ali besedna novota je beseda ali besedna zveza, ki še v jeziku ni splošno uveljavljena.
Poglej Besedna zveza in Neologizem
Odprta vsebina
»Znanje je prosto«: priljubljen pojem v odprti vsebini in gibanju za prosto kulturo Odpŕta vsebína, besedna zveza, dobljena kot neologizem z analogijo odprte kode, opisuje vsako vrsto kreativnega dela, objavljenega pod pogoji, ki izrecno dovoljujejo vsakemu človeku (ne le zaprtim organizacijam, podjetjem ter posameznikom) kopiranje in spreminjanje informacij.
Poglej Besedna zveza in Odprta vsebina
Okrasni pridevek
Okrasni pridevek (epiteton, ἐπίθετον – epitheton, neut. of ἐπίθετος – epithetos 'dodano', neobč. ukrasni pridevek) je stilno-retorična figura.
Poglej Besedna zveza in Okrasni pridevek
Persona non grata
Persona non grata je latinska besedna zveza, ki navadno označuje osebo, ki ni zaželena oz.
Poglej Besedna zveza in Persona non grata
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Besedna zveza in Predlog
Prilastek
Prilástek (atribút) je stranski stavčni člen, ki ima v besedni zvezi običajno funkcijo določila samostalniškega jedra (odnosnice).
Poglej Besedna zveza in Prilastek
Pristavek
Pristávek je desno, nekako polstavčno določilo samostalnika ali samostalniške besedne zveze, s katerim na drug način poimenujemo isto predmetnost (npr. France Prešeren, največji slovenski pesnik, tam, doma pri starših...)Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str.
Poglej Besedna zveza in Pristavek
Sestavljenka
Sestavljenka je tvorjena beseda s predponskim obrazilom, oziroma tvorjenka, katere predponsko obrazilo zamenjuje odvisni del skladenjske podstave.
Poglej Besedna zveza in Sestavljenka
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Besedna zveza in Seznam jezikoslovnih vsebin
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Besedna zveza in Skladnja
Sklop
Sklopi so tvorjenke, ki nastajajo iz govorne podstave.
Poglej Besedna zveza in Sklop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (SNB) predstavlja osnovno novejše leksikalno dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Poglej Besedna zveza in Slovar novejšega besedja slovenskega jezika
Spunerizem
Spunerizem je besedna igra ali govorna napaka, pri kateri ustrezni samoglasniki, zlogi ali morfemi zamenjajo mesta in nastanejo nesmiselne besede oziroma besedne zveze, ali pa dobijo povsem drug pomen.
Poglej Besedna zveza in Spunerizem
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Besedna zveza in Srednji vzhod
Stalna besedna zveza
Stalna besedna zveza, frazeologem ali frazem je pomenska večbesedna enota, ki ima pomen različen od pomena posameznih besednih enot.
Poglej Besedna zveza in Stalna besedna zveza
Tretja pot (fašizem)
Tretja pot je besedna zveza, ki se je v času hladne vojne uporabljala za ideologijo neuvrščenosti, danes pa v glavnem pomeni kombinacijo svetovne globalizacije z državnimi posegi v gospodarstvo.
Poglej Besedna zveza in Tretja pot (fašizem)
Vejica
Vêjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.
Poglej Besedna zveza in Vejica
Veliki angleško-slovenski slovar Oxford
Veliki angleško-slovenski slovar Oxford je slovar angleških besed in besednih zvez, ki je izšel v dveh zvezkih ((A-K) in (L-Z)) pri DZS v letih 2005 in 2006.
Poglej Besedna zveza in Veliki angleško-slovenski slovar Oxford
Vprašalnica
Vprašálnica je v jezikoslovju beseda, izraz, s katerim se vprašuje po čem ali ki uvaja vprašanje.
Poglej Besedna zveza in Vprašalnica
Zgodovina slovenskega besedotvorja
Slovensko besedotvorje se je začelo obravnavati leta 1811, ko je začela izhajati Vodnikova slovnica.
Poglej Besedna zveza in Zgodovina slovenskega besedotvorja