Kazalo
30 odnosi: Členek, Členica, Deležje, Deležnik, EPravopis, France Žagar, Glagol, Glagolnik, Ido, Jakob Šolar, Medmet, Nepolnopomenska beseda, Oblikoslovje, Polnopomenska beseda, Polvikanje, Povedkovnik, Predlog, Pridevniška beseda, Prislov, Samostalniška beseda, Samostalnik, Seznam jezikoslovnih vsebin, Skladnja, Slovaroslovje, Sopomenka, Svetopisemska konkordanca, Toki pona, Tvorjenka, Večpomenskost, Veznik.
Členek
Členek je nepregibna besedna vrsta, ki izraža sporočevalčevo oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico, lahko pa ga nadomestimo s celotnim stavkom (na primer členek seveda v povedi Seveda bo jutri sijalo sonce. lahko zapišemo s stavkom O tem sem prepričan, /da bo jutri sijalo sonce./).
Poglej Besedna vrsta in Členek
Členica
Člénica je jezikoslovni izraz z več pomeni.
Poglej Besedna vrsta in Členica
Deležje
Deléžje je nepregibna glagolska oblika v vlogi prislova.
Poglej Besedna vrsta in Deležje
Deležnik
Deléžnik (tudi particíp) je glagol v pregibni, pridevniški obliki.
Poglej Besedna vrsta in Deležnik
EPravopis
ePravopis je rastoči pravopisni slovar na portalu Fran, ki gradivsko razširja in ponazarja nastajajoča pravopisna pravila Pravopisa 8.0.
Poglej Besedna vrsta in EPravopis
France Žagar
France Žagar, slovenski jezikoslovec in didaktik, * 13. november 1932, Ljubljana.
Poglej Besedna vrsta in France Žagar
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Besedna vrsta in Glagol
Glagolnik
Glagolnik /gerundij/ je izglagolski samostalnik, ki pomeni dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ali spreminjanje.
Poglej Besedna vrsta in Glagolnik
Ido
Ido je mednarodni umetni pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Besedna vrsta in Ido
Jakob Šolar
Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.
Poglej Besedna vrsta in Jakob Šolar
Medmet
Mêdmet (interjékcija) je nepregibna besedna vrsta, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov.
Poglej Besedna vrsta in Medmet
Nepolnopomenska beseda
Nepolnopomenske besede so besede, ki ne poimenujejo neposredno predmetnosti, ki nas obdaja, marveč označujejo razmerja med deli povedi ali povedmi samimi.
Poglej Besedna vrsta in Nepolnopomenska beseda
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Besedna vrsta in Oblikoslovje
Polnopomenska beseda
Polnopomenske oz.
Poglej Besedna vrsta in Polnopomenska beseda
Polvikanje
Polvikanje, polovično vikanje ali pogovorno vikanje je vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini.
Poglej Besedna vrsta in Polvikanje
Povedkovnik
Povédkovnik je polnopomenska besedna vrsta, katere skladenjska vloga je povedkovo določilo: všeč, rad, mraz...
Poglej Besedna vrsta in Povedkovnik
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Besedna vrsta in Predlog
Pridevniška beseda
Pridevniška beseda je ena od besednih vrst.
Poglej Besedna vrsta in Pridevniška beseda
Prislov
Prislov je polnopomenska nepregibna besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.
Poglej Besedna vrsta in Prislov
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Poglej Besedna vrsta in Samostalniška beseda
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Besedna vrsta in Samostalnik
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Besedna vrsta in Seznam jezikoslovnih vsebin
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Besedna vrsta in Skladnja
Slovaroslovje
Slovaroslovje ali leksikologija (starogrško: pridevnik lexiko iz samostalnika lexis.
Poglej Besedna vrsta in Slovaroslovje
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Besedna vrsta in Sopomenka
Svetopisemska konkordanca
Svetopisemska konkordanca je abecedni seznami vseh besed in besednih zvez biblije z izpisom celotnih povedi in z navedbo natančnega mesta, kjer so zapisane.
Poglej Besedna vrsta in Svetopisemska konkordanca
Toki pona
Toki pona je umetni jezik.
Poglej Besedna vrsta in Toki pona
Tvorjenka
Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr.
Poglej Besedna vrsta in Tvorjenka
Večpomenskost
Večpomenskost ali polisemija (iz grške besede πολυσημεία.
Poglej Besedna vrsta in Večpomenskost
Veznik
Veznik je nepregibna besedna vrsta, ki se uporablja za izražanje prirednih razmerjih med stavki (Vstopil je ter pozdravil.) ali med deli besednih zvez (oče in sin) ter za izražanje podrednih razmerij med stavki (Rekel je, da se ne bo vrnil).
Poglej Besedna vrsta in Veznik