Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Besedna vrsta

Index Besedna vrsta

Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.

Kazalo

  1. 30 odnosi: Členek, Členica, Deležje, Deležnik, EPravopis, France Žagar, Glagol, Glagolnik, Ido, Jakob Šolar, Medmet, Nepolnopomenska beseda, Oblikoslovje, Polnopomenska beseda, Polvikanje, Povedkovnik, Predlog, Pridevniška beseda, Prislov, Samostalniška beseda, Samostalnik, Seznam jezikoslovnih vsebin, Skladnja, Slovaroslovje, Sopomenka, Svetopisemska konkordanca, Toki pona, Tvorjenka, Večpomenskost, Veznik.

Členek

Členek je nepregibna besedna vrsta, ki izraža sporočevalčevo oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico, lahko pa ga nadomestimo s celotnim stavkom (na primer členek seveda v povedi Seveda bo jutri sijalo sonce. lahko zapišemo s stavkom O tem sem prepričan, /da bo jutri sijalo sonce./).

Poglej Besedna vrsta in Členek

Členica

Člénica je jezikoslovni izraz z več pomeni.

Poglej Besedna vrsta in Členica

Deležje

Deléžje je nepregibna glagolska oblika v vlogi prislova.

Poglej Besedna vrsta in Deležje

Deležnik

Deléžnik (tudi particíp) je glagol v pregibni, pridevniški obliki.

Poglej Besedna vrsta in Deležnik

EPravopis

ePravopis je rastoči pravopisni slovar na portalu Fran, ki gradivsko razširja in ponazarja nastajajoča pravopisna pravila Pravopisa 8.0.

Poglej Besedna vrsta in EPravopis

France Žagar

France Žagar, slovenski jezikoslovec in didaktik, * 13. november 1932, Ljubljana.

Poglej Besedna vrsta in France Žagar

Glagol

Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.

Poglej Besedna vrsta in Glagol

Glagolnik

Glagolnik /gerundij/ je izglagolski samostalnik, ki pomeni dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ali spreminjanje.

Poglej Besedna vrsta in Glagolnik

Ido

Ido je mednarodni umetni pomožni sporazumevalni jezik.

Poglej Besedna vrsta in Ido

Jakob Šolar

Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.

Poglej Besedna vrsta in Jakob Šolar

Medmet

Mêdmet (interjékcija) je nepregibna besedna vrsta, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov.

Poglej Besedna vrsta in Medmet

Nepolnopomenska beseda

Nepolnopomenske besede so besede, ki ne poimenujejo neposredno predmetnosti, ki nas obdaja, marveč označujejo razmerja med deli povedi ali povedmi samimi.

Poglej Besedna vrsta in Nepolnopomenska beseda

Oblikoslovje

Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).

Poglej Besedna vrsta in Oblikoslovje

Polnopomenska beseda

Polnopomenske oz.

Poglej Besedna vrsta in Polnopomenska beseda

Polvikanje

Polvikanje, polovično vikanje ali pogovorno vikanje je vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini.

Poglej Besedna vrsta in Polvikanje

Povedkovnik

Povédkovnik je polnopomenska besedna vrsta, katere skladenjska vloga je povedkovo določilo: všeč, rad, mraz...

Poglej Besedna vrsta in Povedkovnik

Predlog

Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.

Poglej Besedna vrsta in Predlog

Pridevniška beseda

Pridevniška beseda je ena od besednih vrst.

Poglej Besedna vrsta in Pridevniška beseda

Prislov

Prislov je polnopomenska nepregibna besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.

Poglej Besedna vrsta in Prislov

Samostalniška beseda

Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.

Poglej Besedna vrsta in Samostalniška beseda

Samostalnik

Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.

Poglej Besedna vrsta in Samostalnik

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.

Poglej Besedna vrsta in Seznam jezikoslovnih vsebin

Skladnja

Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).

Poglej Besedna vrsta in Skladnja

Slovaroslovje

Slovaroslovje ali leksikologija (starogrško: pridevnik lexiko iz samostalnika lexis.

Poglej Besedna vrsta in Slovaroslovje

Sopomenka

Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.

Poglej Besedna vrsta in Sopomenka

Svetopisemska konkordanca

Svetopisemska konkordanca je abecedni seznami vseh besed in besednih zvez biblije z izpisom celotnih povedi in z navedbo natančnega mesta, kjer so zapisane.

Poglej Besedna vrsta in Svetopisemska konkordanca

Toki pona

Toki pona je umetni jezik.

Poglej Besedna vrsta in Toki pona

Tvorjenka

Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr.

Poglej Besedna vrsta in Tvorjenka

Večpomenskost

Večpomenskost ali polisemija (iz grške besede πολυσημεία.

Poglej Besedna vrsta in Večpomenskost

Veznik

Veznik je nepregibna besedna vrsta, ki se uporablja za izražanje prirednih razmerjih med stavki (Vstopil je ter pozdravil.) ali med deli besednih zvez (oče in sin) ter za izražanje podrednih razmerij med stavki (Rekel je, da se ne bo vrnil).

Poglej Besedna vrsta in Veznik