Kazalo
39 odnosi: Albert I. Goriški, Albert IV. Tirolski, Šentvid ob Glini, Štalenska gora, Črniče, Benediktinski samostan Rožac, Bernard Spanheimski, Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki, Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, Ditrik II. Mariborski, Dvorec Straža, Filip Spanheimski, Friderik II. Prepirljivi, Goriški grofje, Grad Kravjek, Grad Lebek, Grad Maribor, Grad Ostrovica, Grad Sicherstein, Grofje Strmški, Herman Spanheimski, Kartuzijanski samostan Bistra, Koroška (vojvodina), Koroški vojvode, Kostanjevica na Krki, Majnhard I., Majnhard IV. Goriški, Radvanje, Seznam osebnosti iz Občine Vrhnika, Spanheimi, Ulrik II. Spanheimski, Ulrik III. Spanheim, Ulrik Ortenburški, Vrata-Megvarje, 1202, 1252, 1256, 29. avgust, 4. januar.
Albert I. Goriški
Albert I. Goriški (– 1. april 1304), član rodu goriških grofov (dinastije Majnhardincev), je od leta 1258 vladal goriški grofiji (Görz) in Tirolski, skupaj s starejšim bratom Majnhardom IV.
Poglej Bernard Spanheimski in Albert I. Goriški
Albert IV. Tirolski
Albert IV. (ali Albert III., odvisno od načina štetja; – 22. julij 1253) je bil tirolski grof od leta 1202 do svoje smrti, zadnji iz prvotne Tirolske hiše.
Poglej Bernard Spanheimski in Albert IV. Tirolski
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Bernard Spanheimski in Šentvid ob Glini
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Bernard Spanheimski in Štalenska gora
Črniče
Črniče so naselje v Občini Ajdovščina, ki leži na sredini Vipavske doline.
Poglej Bernard Spanheimski in Črniče
Benediktinski samostan Rožac
Samostan Rožac pri Manžanu v Furlaniji Benediktinski samostan Rožac (italijansko Abbazia di Rosazzo) ali Rožaška opatija je bila benediktinska opatija, ki se nahaja na osamljenem območju v gričevju severovzhodno od Manžana v Furlaniji, približno 20 kilometrov od Vidma in deset kilometrov od meje s Slovenijo.
Poglej Bernard Spanheimski in Benediktinski samostan Rožac
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Bernard Spanheimski in Bernard Spanheimski
Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki
Cerkev Marijinega oznanjenja v Kostanjevici na Krki je edina ohranjenjena stavba nekdanjega kostanjeviškega samostana Santa Maria a Fontis. Ta je bil za samostanom v Stični druga, a hkrati zadnja naselbina cistercijanskega reda na ožjem slovenskem ozemlju.
Poglej Bernard Spanheimski in Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki
Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Samostan Kostanjevica na Krki, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije (latinsko Fons sanctae Mariae ali Fons beatae virginis Mariae), je bil zgrajen leta 1234 južno od naselja Kostanjevica na Krki.
Poglej Bernard Spanheimski in Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Ditrik II. Mariborski
Ditrik II.
Poglej Bernard Spanheimski in Ditrik II. Mariborski
Dvorec Straža
Dvorec Straža stoji v naselju Cerina v Občini Brežice.
Poglej Bernard Spanheimski in Dvorec Straža
Filip Spanheimski
Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.
Poglej Bernard Spanheimski in Filip Spanheimski
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Bernard Spanheimski in Friderik II. Prepirljivi
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Bernard Spanheimski in Goriški grofje
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Bernard Spanheimski in Grad Kravjek
Grad Lebek
Grad Lebek tudi Ljubek (nemško Liebegg, Liebeck) je stal na strmem griču nad potokom Vidernica pri zaselku Potok pri Vačah v občini Litija, od katerega so ostale le še skromne ruševine.
Poglej Bernard Spanheimski in Grad Lebek
Grad Maribor
Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Mestni grad Maribor na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869 Maribor je v 12.
Poglej Bernard Spanheimski in Grad Maribor
Grad Ostrovica
Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.
Poglej Bernard Spanheimski in Grad Ostrovica
Grad Sicherstein
Grad Sicherstein (nemško Sicherstein) je stal v naselju Drča v občini Šentjernej.
Poglej Bernard Spanheimski in Grad Sicherstein
Grofje Strmški
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.
Poglej Bernard Spanheimski in Grofje Strmški
Herman Spanheimski
Herman Spanheimski ali Herman II.
Poglej Bernard Spanheimski in Herman Spanheimski
Kartuzijanski samostan Bistra
Kartuzijanski samostan Bistra ali Kartuzija Bistra, latinsko Domus Vallis jocosae, je bila ustanovljena kot tretja kartuzija na Slovenskem.
Poglej Bernard Spanheimski in Kartuzijanski samostan Bistra
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Bernard Spanheimski in Koroška (vojvodina)
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Bernard Spanheimski in Koroški vojvode
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki (tudi Kostanjevica ob Krki, LandstraßLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 68.) je mestece z okoli 700 prebivalci in je najmanjše mesto v Sloveniji ter središče občine Kostanjevica na Krki.
Poglej Bernard Spanheimski in Kostanjevica na Krki
Majnhard I.
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard III.
Poglej Bernard Spanheimski in Majnhard I.
Majnhard IV. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.
Poglej Bernard Spanheimski in Majnhard IV. Goriški
Radvanje
Pozor: ne zamešati z vasjo-naseljem in Krajevno skupnostjo v Mestni občini Maribor - Razvanje Radvanje je predel Maribora, ki se nahaja neposredno pod Pohorjem s približno 8 tisoč prebivalcev in mestna četrt mariborske občine.
Poglej Bernard Spanheimski in Radvanje
Seznam osebnosti iz Občine Vrhnika
Seznam osebnosti iz Občine Vrhnika vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Bernard Spanheimski in Seznam osebnosti iz Občine Vrhnika
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Bernard Spanheimski in Spanheimi
Ulrik II. Spanheimski
Ulrik II.
Poglej Bernard Spanheimski in Ulrik II. Spanheimski
Ulrik III. Spanheim
Ulrik III.
Poglej Bernard Spanheimski in Ulrik III. Spanheim
Ulrik Ortenburški
Ulrik Ortenburški (* 1188; † 14. september 1253) je bil kot Ulrik I. Krški škof. Ulrik Ortenburški se je rodil kot tretji sin grofa Otona II.
Poglej Bernard Spanheimski in Ulrik Ortenburški
Vrata-Megvarje
Grad Strassfried na gravuri iz leta 1688 Župnijska cerkev sv. Andreja Vrata-Megvarje (nemško Thörl-Maglern) je vas v občini Podklošter v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem, kjer živijo tudi Koroški Slovenci oz.
Poglej Bernard Spanheimski in Vrata-Megvarje
1202
1202 (MCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bernard Spanheimski in 1202
1252
1252 (MCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bernard Spanheimski in 1252
1256
1256 (MCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bernard Spanheimski in 1256
29. avgust
29.
Poglej Bernard Spanheimski in 29. avgust
4. januar
4.
Poglej Bernard Spanheimski in 4. januar
Prav tako znan kot Bernard Koroški, Bernard Spanheim.