Odpri v Google MapsKazalo
43 odnosi: Aleuti, Aljaški polotok, Aljaški zaliv, Aljaska, Ameriški sivi jezik, Anadir (reka), Čukči, Čukotski polotok, Čukotsko morje, Bastijon (vojna mornarica), Beaufortovo morje, Beringija, Beringov preliv, Dežnjovov rt, Diomedova otoka, Dmitrij Senjavin, Geografija Rusije, Geografija Združenih držav Amerike, Jukon (reka), K-186 Omsk, Kamčatski okraj, Kamčatski rjavi medved, Ključevska Sopka, Komandantovi otoki, Morje, Ocean, Otočni lok, Podmornice razreda Antej, Ribolov kraljevih rakovic na Aljaski, Roald Amundsen, Robno morje, Severna Azija, Severomorsk (rušilec), Sewardov polotok, Seznam morskih prelivov, Seznam raziskovalcev, Seznam rek po dolžini, Tihi ocean, Velika geografska odkritja, Vitus Bering, Vzhodnosibirsko morje, Združene države Amerike, Zemlja.
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Beringovo morje in Aleuti
Aljaški polotok
Aljaški polotok (angleško Alaska Peninsula) je ozek polotok na severozahodu ameriške zvezne države Aljaska, ki se razteza približno 800 kilometrov od Aljaškega gorovja na severovzhodu do prvih otokov Aleutov na jugozahodu.
Poglej Beringovo morje in Aljaški polotok
Aljaški zaliv
Aljaški zaliv (tlingitsko Yéil T'ooch’) je morski zaliv na skrajnem severu Tihega oceana.
Poglej Beringovo morje in Aljaški zaliv
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Beringovo morje in Aljaska
Ameriški sivi jezik
Ameriški sivi jezik (znanstveno ime Glyptocephalus zachirus) je morska riba iz družine bokoplavutaric.
Poglej Beringovo morje in Ameriški sivi jezik
Anadir (reka)
Satelitska slika Anadirja Anádir (rusko Ана́дырь) je reka na skrajnem severovzhodu Sibirije v Rusiji v Čukotki.
Poglej Beringovo morje in Anadir (reka)
Čukči
Čukči ali tudi Čukši in Čukoti, (izvirno ime Luoravetlan, možje ali Tusfa, bratje ali zavezniki), »severno jelenji ljudje« (čauču) so ljudstvo mongolidne rase, ki naseljuje najbolj severovzhodne predele Sibirije (Čukotka, Čukotski polotok) na obalah Severnega Ledenega morja in Beringovega morja.
Poglej Beringovo morje in Čukči
Čukotski polotok
Lega Čukotskega polotoka Satelitski posnetek Beringovega preliva. Levo je vzhod Čukotskega polotoka, desno pa zahod Sewardovega polotoka. Čukotski polotok (Čukotskij poluostrov) je polotok na skrajnem vzhodu Rusije in najbolj vzhodni polotok Azije.
Poglej Beringovo morje in Čukotski polotok
Čukotsko morje
Čukotsko morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži med Azijo in Severno Ameriko.
Poglej Beringovo morje in Čukotsko morje
Bastijon (vojna mornarica)
Bastijon je v pomorski strategiji močno branjeno vodno območje, kjer lahko prijateljske sile varno delujejo.
Poglej Beringovo morje in Bastijon (vojna mornarica)
Beaufortovo morje
Beaufortovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki se razteza severno od ameriške zvezne države Aljaska ter Jukona in Severozahodnih teritorijev v Kanadi.
Poglej Beringovo morje in Beaufortovo morje
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Poglej Beringovo morje in Beringija
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Poglej Beringovo morje in Beringov preliv
Dežnjovov rt
Dežnjovov rt Dežnjovov rt (Mis Dežnjova) je najbolj vzhodna točka celinske Azije, ki leži na Čukotskem polotoku na skrajnem vzhodu Rusije.
Poglej Beringovo morje in Dežnjovov rt
Diomedova otoka
Diomedova otoka ležita med Azijo in Severno Ameriko v osrednjem delu Beringovega preliva, ki povezuje Čukotsko morje na severu z Beringovim morjem in Tihim oceanom na jugu.
Poglej Beringovo morje in Diomedova otoka
Dmitrij Senjavin
Dmitrij Nikolajevič Senjavin (Дми́трий Никола́евич Сеня́вин), ruski mornariški častnik.
Poglej Beringovo morje in Dmitrij Senjavin
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Beringovo morje in Geografija Rusije
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Poglej Beringovo morje in Geografija Združenih držav Amerike
Jukon (reka)
Jukon (izvirno angleško Yukon River) je ena najdaljših rek v Severni Ameriki; dolga je okoli 3.185 km in teče po ozemlju Kanade (Britanska Kolumbija in zvezno ozemlje Jukon) ter Združenih držav Amerike (zvezna država Aljaska) na severu celine do izliva v Beringovo morje na zahodu Aljaske.
Poglej Beringovo morje in Jukon (reka)
K-186 Omsk
Omsk je jurišna jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice.
Poglej Beringovo morje in K-186 Omsk
Kamčatski okraj
Kamčatski okraj je ena od 89 federalnih političnih subjektov Ruske federacije, ki administrativno sodi v Daljnovzhodno federalno okrožje.
Poglej Beringovo morje in Kamčatski okraj
Kamčatski rjavi medved
Kamčatski rjavi medved (znanstveno ime Ursus arctos beringianus), znan tudi kot daljnovzhodni rjavi medved ali v ruščini Камчатский бурый медведь, latinizirano Kamčatski burij medved, je podvrsta rjavega medveda.
Poglej Beringovo morje in Kamčatski rjavi medved
Ključevska Sopka
Ključevska Sopka (rusko Ключевская Сопка; znana tudi kot Ključevskoj, rusko: Ключевской) je stratovulkan, najvišja gora na polotoku Kamčatka v Rusiji in najvišji aktivni vulkan Evrazije.
Poglej Beringovo morje in Ključevska Sopka
Komandantovi otoki
Komandantovi otoki (Komandorskije ostrova) so otočje na robu Beringovega morja v Tihem oceanu, ki leži ob vzhodni obali polotoka Kamčatka na skrajnem vzhodu Evrazije.
Poglej Beringovo morje in Komandantovi otoki
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Beringovo morje in Morje
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Beringovo morje in Ocean
Otočni lok
Otóčni lók je geotektonska struktura zemeljske skorje v obliki nedavnih ali izvirnih otokov ali otočnih verig.
Poglej Beringovo morje in Otočni lok
Podmornice razreda Antej
Razred Antej (Projekt 949A Antej – Antej) je razred jurišnih jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Poglej Beringovo morje in Podmornice razreda Antej
Ribolov kraljevih rakovic na Aljaski
Aljaška ribička drži kraljevo rakovico ('''''Paralithodes camtschaticus''''') Ribolov kraljevih rakovic na Aljaski se odvija v zimskih mesecih v vodah ob obali Aljaske in Aleutskih otokov.
Poglej Beringovo morje in Ribolov kraljevih rakovic na Aljaski
Roald Amundsen
Roald Engelbregt Gravning Amundsen, norveški polarni raziskovalec, * 16. julij 1872, Borge pri Oslu, Norveška, † ok.
Poglej Beringovo morje in Roald Amundsen
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Poglej Beringovo morje in Robno morje
Severna Azija
OZN; severna Azija je označena s temno modro Séverna Ázija je regija Azije.
Poglej Beringovo morje in Severna Azija
Severomorsk (rušilec)
Severomorsk je raketni rušilec razreda ''Fregat'' Ruske vojne mornarice.
Poglej Beringovo morje in Severomorsk (rušilec)
Sewardov polotok
Sewardov polotok (angleško Seward Peninsula) je velik polotok na severozahodni obali ameriške zvezne države Aljaska.
Poglej Beringovo morje in Sewardov polotok
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Poglej Beringovo morje in Seznam morskih prelivov
Seznam raziskovalcev
Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.
Poglej Beringovo morje in Seznam raziskovalcev
Seznam rek po dolžini
Nil Seznam rek po dolžini.
Poglej Beringovo morje in Seznam rek po dolžini
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Beringovo morje in Tihi ocean
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Beringovo morje in Velika geografska odkritja
Vitus Bering
Vitus Jonassen Bering, danski pomorščak in raziskovalec, * avgust 1681, Horsens, Jutlandija, Danska, † 19. december 1741, Beringov otok, Rusija.
Poglej Beringovo morje in Vitus Bering
Vzhodnosibirsko morje
Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.
Poglej Beringovo morje in Vzhodnosibirsko morje
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Beringovo morje in Združene države Amerike
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Beringovo morje in Zemlja