Odpri v Google MapsKazalo
47 odnosi: Adam Johann von Krusenstern, Aljaska, Arktični ocean, Azija, Šotna deva, Čukči, Čukotski polotok, Čukotsko morje, Beaufortovo morje, Beringija, Beringovo morje, Dežnjovov rt, Diomedova otoka, Evolucija človeka, Ferdinand II. Aragonski, Ferdinand Vrangel, Geografija Rusije, James Cook, John Ross, Kanada, Katarina I. Ruska, Korejska ožina, Krištof Kolumb, Kvartar, Mackenziejeva reka, Mezoamerika, Morski preliv, Nearktika, Ojašio, Pacifiški puščičasti ligenj, Palearktika, Roald Amundsen, Ruski Daljni vzhod, Ruski imperij, Sajga, Semjon Ivanovič Dežnjov, Severna dežela, Sewardov polotok, Seznam morskih prelivov, Slovenski eksonimi, Sverdrup, Velika geografska odkritja, Vitus Bering, Vzhodnosibirsko morje, Združene države Amerike, Zgodovina geografije, Zgodovina Združenih držav Amerike.
Adam Johann von Krusenstern
Adam Johann von Krusenstern, poznan tudi kot Ivan Krusenstern, nemško-baltski mornariški častnik in raziskovalec Ruskega imperija.
Poglej Beringov preliv in Adam Johann von Krusenstern
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Beringov preliv in Aljaska
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Beringov preliv in Arktični ocean
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Beringov preliv in Azija
Šotna deva
Šotna deva (znanstveno ime Aeshna caerulea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v polarnih območjih Evrazije.
Poglej Beringov preliv in Šotna deva
Čukči
Čukči ali tudi Čukši in Čukoti, (izvirno ime Luoravetlan, možje ali Tusfa, bratje ali zavezniki), »severno jelenji ljudje« (čauču) so ljudstvo mongolidne rase, ki naseljuje najbolj severovzhodne predele Sibirije (Čukotka, Čukotski polotok) na obalah Severnega Ledenega morja in Beringovega morja.
Poglej Beringov preliv in Čukči
Čukotski polotok
Lega Čukotskega polotoka Satelitski posnetek Beringovega preliva. Levo je vzhod Čukotskega polotoka, desno pa zahod Sewardovega polotoka. Čukotski polotok (Čukotskij poluostrov) je polotok na skrajnem vzhodu Rusije in najbolj vzhodni polotok Azije.
Poglej Beringov preliv in Čukotski polotok
Čukotsko morje
Čukotsko morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži med Azijo in Severno Ameriko.
Poglej Beringov preliv in Čukotsko morje
Beaufortovo morje
Beaufortovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki se razteza severno od ameriške zvezne države Aljaska ter Jukona in Severozahodnih teritorijev v Kanadi.
Poglej Beringov preliv in Beaufortovo morje
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Poglej Beringov preliv in Beringija
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Beringov preliv in Beringovo morje
Dežnjovov rt
Dežnjovov rt Dežnjovov rt (Mis Dežnjova) je najbolj vzhodna točka celinske Azije, ki leži na Čukotskem polotoku na skrajnem vzhodu Rusije.
Poglej Beringov preliv in Dežnjovov rt
Diomedova otoka
Diomedova otoka ležita med Azijo in Severno Ameriko v osrednjem delu Beringovega preliva, ki povezuje Čukotsko morje na severu z Beringovim morjem in Tihim oceanom na jugu.
Poglej Beringov preliv in Diomedova otoka
Evolucija človeka
Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.
Poglej Beringov preliv in Evolucija človeka
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Beringov preliv in Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand Vrangel
Ferdinand Petrovič Vrangel (Барон Фердина́нд Петро́вич Вра́нгель ali baron Ferdinand Friedrich Georg Ludwig von Wrangel), ruski mornariški častnik.
Poglej Beringov preliv in Ferdinand Vrangel
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Beringov preliv in Geografija Rusije
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Poglej Beringov preliv in James Cook
John Ross
Sir John Ross, britanski admiral in raziskovalec Arktike, * 24. junij 1777, Balsarroch, Škotska, † 30. avgust 1856, London, Anglija.
Poglej Beringov preliv in John Ross
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Beringov preliv in Kanada
Katarina I. Ruska
Katarina I. (italic), ruska carica, * 16. april (5. april, ruski koledar) 1684, Latvija, † 17. maj (6. maj) 1727, Sankt Peterburg.
Poglej Beringov preliv in Katarina I. Ruska
Korejska ožina
Korejska ožina Korejska ožina (korejsko 대한해협 "Daehan Haehyeop", japonsko 対馬海峡 "Cušima Kajkjo") je morski prehod na severozahodu Tihega oceana med Južno Korejo in Japonsko, ki povezuje Vzhodnokitajsko morje in Rumeno morje z Japonskim morjem.
Poglej Beringov preliv in Korejska ožina
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Beringov preliv in Krištof Kolumb
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Beringov preliv in Kvartar
Mackenziejeva reka
Mackenziejeva reka (angleško Mackenzie River, francosko Le fleuve Mackenzie) je reka, ki skupaj s Suženjsko reko ter rekama Peace in Finlay tvori največje porečje v Kanadi, medtem ko je na severnoameriški celini od tega porečja večje le porečje Misisipija.
Poglej Beringov preliv in Mackenziejeva reka
Mezoamerika
Regija Mezoamerika Mezoamerika je zgodovinska regija, ki se razprostira od današnje centralne Mehike, Belizeja, Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa in Nikaragve do današnje severovzhodne Kostarike.
Poglej Beringov preliv in Mezoamerika
Morski preliv
Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.
Poglej Beringov preliv in Morski preliv
Nearktika
Razmejitev Nearktike na zemljevidu sveta Nearktika je ena od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.
Poglej Beringov preliv in Nearktika
Ojašio
Tok Ojašio trči v tok Kurošio pri Hokaidu. Ko trčita dva toka nastanejo vrtinčaste turbulence. Fitoplankton se koncentrira na robovih turbulence, s čimer lahko sledimo premikanju vode. 210x210_pik Tok Ojašio (親潮 "starševska plima"), znan tudi kot Oja Sivo, Ohotski ali Kurilski tok, je hladen subpolarni oceanski tok, ki teče proti jugu in kroži v nasprotni smeri urinega kazalca na zahodu Tihega oceana.
Poglej Beringov preliv in Ojašio
Pacifiški puščičasti ligenj
Pacifiški puščičasti ligenj, znan tudi kot japonski ligenj, znanstveno ime Todarodes pacificus je vrsta lignja iz družine Ommastrephidae.
Poglej Beringov preliv in Pacifiški puščičasti ligenj
Palearktika
Razmejitev Palearktike na zemljevidu sveta Palearktika je največja od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.
Poglej Beringov preliv in Palearktika
Roald Amundsen
Roald Engelbregt Gravning Amundsen, norveški polarni raziskovalec, * 16. julij 1872, Borge pri Oslu, Norveška, † ok.
Poglej Beringov preliv in Roald Amundsen
Ruski Daljni vzhod
Ruski Daljni vzhod (rusko Дальний Восток России) je regija v severovzhodni Aziji.
Poglej Beringov preliv in Ruski Daljni vzhod
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Beringov preliv in Ruski imperij
Sajga
Sajga (Saiga tatarica) je kritično ogrožena vrsta antilope, ki je v antiki naseljevala ogromno območje Evrazijske stepe, ki sega do vznožja Karpatov na severozahodu in Kavkaza na jugozahodu do Mongolije na severovzhodu in Dzungarije jugovzhodu.
Poglej Beringov preliv in Sajga
Semjon Ivanovič Dežnjov
Semjon Ivanovič Dežnjov (rusko Семён Ива́нович Дежнёв), ruski popotnik, raziskovalec, pomorščak, jakutski kozak in trgovec s kožuhovino, * okoli 1605, Veliki Ustjug, Rusija, † 1673, Moskva, Rusija.
Poglej Beringov preliv in Semjon Ivanovič Dežnjov
Severna dežela
Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.
Poglej Beringov preliv in Severna dežela
Sewardov polotok
Sewardov polotok (angleško Seward Peninsula) je velik polotok na severozahodni obali ameriške zvezne države Aljaska.
Poglej Beringov preliv in Sewardov polotok
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Poglej Beringov preliv in Seznam morskih prelivov
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Beringov preliv in Slovenski eksonimi
Sverdrup
Sverdrup (simbol Sv) je v oceanografiji metrična enota izven sistema SI za pretok, pri čemer je enak 1 milijonu m3/s.
Poglej Beringov preliv in Sverdrup
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Beringov preliv in Velika geografska odkritja
Vitus Bering
Vitus Jonassen Bering, danski pomorščak in raziskovalec, * avgust 1681, Horsens, Jutlandija, Danska, † 19. december 1741, Beringov otok, Rusija.
Poglej Beringov preliv in Vitus Bering
Vzhodnosibirsko morje
Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.
Poglej Beringov preliv in Vzhodnosibirsko morje
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Beringov preliv in Združene države Amerike
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Beringov preliv in Zgodovina geografije
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Poglej Beringov preliv in Zgodovina Združenih držav Amerike
Prav tako znan kot Beringova ožina.