Kazalo
67 odnosi: Alfred Stock, Aluminat, Amfoternost, Anorganska kemija, Atomski polmer, Beril, Berilij in njegove spojine, Berilijev oksid, Berilijeve anorganske spojine, Blok periodnega sistema, Blok s, Dvočrkovna kratica, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 2. periode, Freon, Friedrich Wöhler, Gadolinit, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Hrizoberil, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Izvor nevtronov, Jedrski reaktor, Kemijski element, Kidričeva nagrada, Kozmični žarki, Leó Szilárd, Livermorij, Louis Nicolas Vauquelin, Moderator (reaktor), Mullikenova lestvica, Nedrobnocelični pljučni rak, Nevarne snovi, Nevtronij, Odboj, Okoljska bolezen, Orbitala, Pegmatit, Pljučni rak, Pravilo okteta, Razširitev periodnega sistema elementov, Rimska cesta (galaksija), Seznam držav s kraticami, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, ... Razširi indeks (17 več) »
Alfred Stock
Alfred Stock, nemški anorganski kemik, * 16. julij 1876, Danzig, Nemško cesarstvo (zdaj Gdansk, Poljska), † 12. avgust 1946, Aken, Nemčija.
Poglej Berilij in Alfred Stock
Aluminat
Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.
Poglej Berilij in Aluminat
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Poglej Berilij in Amfoternost
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Berilij in Anorganska kemija
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Berilij in Atomski polmer
Beril
Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.
Poglej Berilij in Beril
Berilij in njegove spojine
Berilij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Be in atomsko število 4.
Poglej Berilij in Berilij in njegove spojine
Berilijev oksid
Berilijev oksid (BeO) je v osnovni obliki bel, kristalni prašek.
Poglej Berilij in Berilijev oksid
Berilijeve anorganske spojine
Berilij je alkalna zemeljska kovina in tvori nekaj anorganskih spojin.
Poglej Berilij in Berilijeve anorganske spojine
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Berilij in Blok periodnega sistema
Blok s
right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.
Poglej Berilij in Blok s
Dvočrkovna kratica
Dvočrkovne kratice.
Poglej Berilij in Dvočrkovna kratica
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Berilij in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Berilij in Elektronska lupina
Element 2. periode
Element 2.
Poglej Berilij in Element 2. periode
Freon
Freon 12, strukturna formula Freon je zbirno ime za več vrst plinov, ki se uporabljajo v hladilnih strojih.
Poglej Berilij in Freon
Friedrich Wöhler
Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.
Poglej Berilij in Friedrich Wöhler
Gadolinit
Gadolinit je mineral skoraj črne barve in steklastega leska, ki sestoji predvsem iz silikatov erbija, itrija, cerija, berilija in železa.
Poglej Berilij in Gadolinit
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Berilij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Berilij in Gostota elementov (podatkovna stran)
Hrizoberil
Hrizoberil (grško χρυσοβήρυλλος iz χρυσός – zlato in βήρυλλος – beril) je redek berilijev aluminatni mineral iz razreda oksidov z razmerjem kovina:kisik.
Poglej Berilij in Hrizoberil
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Berilij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Berilij in Ionski polmer
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Berilij in Izparilna toplota
Izvor nevtronov
Izvor nevtronov je vsakršna naprava ali snov, ki oddaja nevtrone.
Poglej Berilij in Izvor nevtronov
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Berilij in Jedrski reaktor
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Berilij in Kemijski element
Kidričeva nagrada
Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Poglej Berilij in Kidričeva nagrada
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Berilij in Kozmični žarki
Leó Szilárd
Leó Szilárd (do starosti 2), madžarsko-ameriški fizik, * 11. februar 1898, Budimpešta, Madžarska, † 30. maj 1964, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Berilij in Leó Szilárd
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Berilij in Livermorij
Louis Nicolas Vauquelin
Louis Nicolas Vauquelin, francoski farmacevt in kemik, * 16.
Poglej Berilij in Louis Nicolas Vauquelin
Moderator (reaktor)
Moderator nevtronov je material, ki v jedrskem reaktorju upočasnjuje hitrost nevtronov.
Poglej Berilij in Moderator (reaktor)
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Poglej Berilij in Mullikenova lestvica
Nedrobnocelični pljučni rak
Nedrobnocelični pljučni rak (NDPR, tudi NSCLC, angl. Non-Small-Cell Lung Carcinoma) je skupno ime za tiste vrste pljučnega raka, ki ne spadajo med drobnoceličnega pljučnega raka, torej ploščatocelični, žlezni in velikocelični pljučni rak.
Poglej Berilij in Nedrobnocelični pljučni rak
Nevarne snovi
Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.
Poglej Berilij in Nevarne snovi
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Berilij in Nevtronij
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Berilij in Odboj
Okoljska bolezen
Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo.
Poglej Berilij in Okoljska bolezen
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Berilij in Orbitala
Pegmatit
Pegmatit Pegmatit Alkalni pegmatit: prepereli ortoklaz in modri kristali korunda (pogorje Canaã, Rio de Janeiro, Brazilija); velikost: 35 × 15 cm Pegmatit, ki vsebuje lepidolit, turmalin in kremen (White Elephant Mine, Južna Dakota) Pegmatit ali pegmatitska kamnina je izredno grobozrnata intruzivna magmatska kamnina (globočnina) s sprijetimi kristali, ki so običajno večji od 2,5 cm, nobena posebnost pa niso niti kristali, večji od 1 m.
Poglej Berilij in Pegmatit
Pljučni rak
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.
Poglej Berilij in Pljučni rak
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Berilij in Pravilo okteta
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Berilij in Razširitev periodnega sistema elementov
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Berilij in Rimska cesta (galaksija)
Seznam držav s kraticami
Seznam držav in področij sveta s pripadajočimi kraticami.
Poglej Berilij in Seznam držav s kraticami
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Berilij in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Berilij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Berilij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Berilij in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kovin
Seznam kovin.
Poglej Berilij in Seznam kovin
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij vsebuje 2 · 292.
Poglej Berilij in Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Berilij in Skandij
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Berilij in Skupina periodnega sistema
Sol (kemija)
Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.
Poglej Berilij in Sol (kemija)
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Berilij in Steklo
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Berilij in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Berilij in Tališča elementov (podatkovna stran)
Trojni alfa proces
Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.
Poglej Berilij in Trojni alfa proces
Umazana bomba
Umazana bomba je špekulativno radiološko orožje, ki radioaktivno snov združuje s konvencionalnimi eksplozivi.
Poglej Berilij in Umazana bomba
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Berilij in Valenca
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Poglej Berilij in Vesoljski teleskop James Webb
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Berilij in Vodik
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Berilij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Berilij in Zemljoalkalijska kovina
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Berilij in Zvezda
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Berilij in 4 (število)
Prav tako znan kot Be.