Kazalo
122 odnosi: Acetilen, Aceton, Akutna limfoblastna levkemija, Akutna mieloblastna levkemija, Aleksander Borodin, Alexander Crum Brown, Alkin, Aluminijev klorid, Anilin, Anizol, Antracen, Aplastična anemija, Archibald Scott Couper, Aromatičnost, Asparagin, Azo spojina, Žveplova kislina, Benzimidazol, Benzodiazepin, Benzofuran, Benzotropolon, Bio dom, Borov trifluorid, Cikloheksan, Cikloheksilamin, Cinkov fosfid, Citronska kislina, Derivat, Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II), Dioksini, Diseminirani plazmacitom, Dušikov triklorid, Ekološki dejavnik, Elektrofil, Elektrofilna substitucija, Eter, Etil acetoacetat, Etilacetat, Etilbenzen, Fenantren, Fenilhidrazin, Fenol, Fenotiazin, Ferrari 212 F1, Friedel-Craftsova reakcija, Friedrich August Kekulé, Funkcionalna skupina, Gattermannova reakcija, Geografija Rusije, Glutamin, ... Razširi indeks (72 več) »
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Benzen in Acetilen
Aceton
Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.
Poglej Benzen in Aceton
Akutna limfoblastna levkemija
Akutna limfoblastna (limfocitna) levkemija (okr. ALL) je vrsta levkemije, pri kateri so nenormalne celice predvsem (ali izključno) blastne oblike limfocitopoetske vrste; gre za rakavo spremenjene limfocitne celice, usmerjene v limfocitno celično vrsto B ali T. Razraščanje in kopičenje limfoblastov v kostnem mozgu zavira preostalo hematopoezo s posledično slabokrvnostjo (pomanjkanje rdečih krvničk), trombocitopenijo (pomanjkanje krvnih ploščic) in nevtropenijo (pomanjkanje belih krvničk).
Poglej Benzen in Akutna limfoblastna levkemija
Akutna mieloblastna levkemija
Akutna mieloblastna ali akutna mieloična levkemija (krajšava AML) je vrsta akutne levkemije, pri kateri prevladujejo mieloblasti – gre namreč za rakavo bolezen krvnih celic mieločne vrste.
Poglej Benzen in Akutna mieloblastna levkemija
Aleksander Borodin
Aleksánder Porfírjevič Borodín (ruska izgovorjava kot: Baradín, v slovenščini pogosto Bórodin ali Boródin), ruski skladatelj, kemik in zdravnik, * 31. oktober/12.
Poglej Benzen in Aleksander Borodin
Alexander Crum Brown
Belgrave Crescent, Edinburg Alexander Crum Brown, 1900 Alexander Crum Brown, angleški kemik in matematik škotskega rodu, * 26. marec 1838, Edinburg, Anglija, † 28. oktober 1922, Edinburg, Anglija.
Poglej Benzen in Alexander Crum Brown
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Benzen in Alkin
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Poglej Benzen in Aluminijev klorid
Anilin
Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.
Poglej Benzen in Anilin
Anizol
Anizol ali metoksibenzen je organska spojina s formulo CH3OC6H5.
Poglej Benzen in Anizol
Antracen
Antracen je eden trdnih poliaromatskih ogljikovodikov (PAH), sestavljen iz treh taljenih benzenovih obročev.
Poglej Benzen in Antracen
Aplastična anemija
Aplastična anemija je bolezen, pri kateri telo ne proizvaja zadostnega števila krvnih celic.
Poglej Benzen in Aplastična anemija
Archibald Scott Couper
Archibald Scott Couper, škotski kemik, * 31. marec 1831, Kirkintilloch, Škotska, † 11. marec 1892, Kirkintilloch.
Poglej Benzen in Archibald Scott Couper
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Benzen in Aromatičnost
Asparagin
Asparagin (okrajšano kot Asn ali N; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine).
Poglej Benzen in Asparagin
Azo spojina
Splošna formula azo spojine. Azo spojine so organske spojine s splošno formulo R-N.
Poglej Benzen in Azo spojina
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Benzen in Žveplova kislina
Benzimidazol
Benzimidazól je biciklična spojina iz benzena in imidazola.
Poglej Benzen in Benzimidazol
Benzodiazepin
Benzodiazepini so skupina anksiolitikov (učinkovin, ki lajšajo tesnobo in strah).
Poglej Benzen in Benzodiazepin
Benzofuran
Benzofuran je heterociklična spojina, sestavljena iz spojenega benzenovega in furanskega obroča.
Poglej Benzen in Benzofuran
Benzotropolon
Benzotropolon je aromatska spojina, ki nastane s spojitvijo benzena in tropolona.
Poglej Benzen in Benzotropolon
Bio dom
Bio dom je bil manjši objekt, ki ga je ustvarila Nasa, in v katerem bi lahko živela ena oseba v popolnoma funkcionalnem habitatu.
Poglej Benzen in Bio dom
Borov trifluorid
Borov trifluorid je kemijska spojina s formulo BF3.
Poglej Benzen in Borov trifluorid
Cikloheksan
Cikloheksan (molekulska formula: C6 H12) je ciklični alkan z molekulsko formulo C6H12.
Poglej Benzen in Cikloheksan
Cikloheksilamin
Cikloheksilamin (tudi heksahidroanilin, 1-aminocikloheksan ali amino heksahidro benzen) je organska kemikalija s formulo C6H13N, ki izhaja iz amina cikloheksana.
Poglej Benzen in Cikloheksilamin
Cinkov fosfid
Cinkov fosfid je anorganska spojina s kemijsko formulo Zn3P2.
Poglej Benzen in Cinkov fosfid
Citronska kislina
Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.
Poglej Benzen in Citronska kislina
Derivat
Derivat je kemijska spojina, ki je nastala iz druge, matične spojine s kemijsko reakcijo ali serijo reakcij, ki zamenjajo atom ali skupino atomov.
Poglej Benzen in Derivat
Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II)
Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II) je koordinacijski kompleks.
Poglej Benzen in Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II)
Dioksini
Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.
Poglej Benzen in Dioksini
Diseminirani plazmacitom
Diseminírani plazmacitóm (v tujini znan kot multípli mielóm in kot Kahlerjeva bolezen) je maligna novotvorba oz.
Poglej Benzen in Diseminirani plazmacitom
Dušikov triklorid
Dušikov triklorid ali trikloramin je spojina s formulo.
Poglej Benzen in Dušikov triklorid
Ekološki dejavnik
Ekološki dejavnik (tudi dejavnik okolja) je celota življenjskih razmer ter vsa živa in neživa narava, ki v celoti, neposredno ali posredno vplivajo na organizem.
Poglej Benzen in Ekološki dejavnik
Elektrofil
V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.
Poglej Benzen in Elektrofil
Elektrofilna substitucija
Reakcije elektrofilne substitucije so kemijske reakcije, pri katerih elektrofil premesti funkcionalno skupino v spojini, ki je ponavadi, vendar ne vedno, vodikov atom.
Poglej Benzen in Elektrofilna substitucija
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Benzen in Eter
Etil acetoacetat
Etil acetoacetat (molekulska formula: CH3COCH2COOC2H5) je etil ester acetoocetne kisline.
Poglej Benzen in Etil acetoacetat
Etilacetat
Etilacetat je ester etanojske kisline in etanola.
Poglej Benzen in Etilacetat
Etilbenzen
Etilbenzenje organska kemijska spojina (C6H5CH2CH3), katera se uvršča med aromatske ogljikovodike.
Poglej Benzen in Etilbenzen
Fenantren
Fenantren je policiklični aromatski ogljikovodik, sestavljen iz treh zlitih benzenovih obročev.
Poglej Benzen in Fenantren
Fenilhidrazin
Fenilhidrazin je kemična spojina zapisana s formulo C6H5NHNH2.
Poglej Benzen in Fenilhidrazin
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Poglej Benzen in Fenol
Fenotiazin
strukturana formula fenotiazin strukturana formula fenotiazin 3D Fenotiazin je organska spojina, ki se pojavlja v različnih antipsihotikih in antihistaminskih drogah.
Poglej Benzen in Fenotiazin
Ferrari 212 F1
Ferrari 212 F1 je Ferrarijev dirkalnik Formule 1 in Formule 2, ki je bil v uporabi na prvenstvenih dirkah Formule 1 v sezonah in, ko je z njim večinoma nastopalo moštvo Ecurie Espadon.
Poglej Benzen in Ferrari 212 F1
Friedel-Craftsova reakcija
Friedel–Craftsove reakcije so niz kemijskih reakcij, ki sta jih razvila Charles Friedel in James Mason Crafts leta 1877, v katerih aromatski ogljikovodiki pod katalitskim vplivom ene od Lewisovih kislin, na primer FeCl3, AlCl3, H2SO4, H3PO4, HF ali HgSO4, reagirajo z alkilhalidi, alkoholi, alkeni ali alkini in tvorijo alkilirane aromate.
Poglej Benzen in Friedel-Craftsova reakcija
Friedrich August Kekulé
Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.
Poglej Benzen in Friedrich August Kekulé
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Benzen in Funkcionalna skupina
Gattermannova reakcija
Gattermannova reakcija ali Gattermannova sinteza aldehidov je kemijska reakcija, v kateri se aromatske spojine formilirajo z vodikovim cianidom v prisotnosti Friedel-Craftsovega katalizatorja, na primer AlCl3.
Poglej Benzen in Gattermannova reakcija
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Benzen in Geografija Rusije
Glutamin
L-glutamin, okrajšano Gln ali Q, je ena izmed proteinogenih (beljakovinotvornih), za človeka neesencialnih aminokislin.
Poglej Benzen in Glutamin
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Benzen in Gostota zraka
Grafen
satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.
Poglej Benzen in Grafen
HDEP-28
HDEP-28 ali etilnaftidat je stimulativna droga na osnovi piperidina, strukturno zelo sorodna etilfenidatu, vendar z zamenjavo benzenskega obroča z naftalenskim.
Poglej Benzen in HDEP-28
Henryjev zakon
William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.
Poglej Benzen in Henryjev zakon
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Benzen in Hitrost zvoka
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Poglej Benzen in Holesterol
Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.
Poglej Benzen in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Johann Josef Loschmidt
Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Benzen in Johann Josef Loschmidt
Kalijev sorbat
Kalijev sorbat je kalijeva sol sorbinske kisline.
Poglej Benzen in Kalijev sorbat
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Benzen in Karboksilna kislina
Kateholamini
Katehol Dopamin Noradrenalin (norepinefrin) Adrenalin (epinefrin) Kateholamíni so organske spojine s simpatikomimetičnim delovanjem, sestavljene iz aromatskega katehola (benzen z dvema hidroksilnima skupinama) in alifatskega aminskega dela.
Poglej Benzen in Kateholamini
Kemična eksplozija v mestu Džilin leta 2005
Kemična eksplozija v mestu Džilin leta 2005 je bila serija eksplozij, ki so se zgodile 13.
Poglej Benzen in Kemična eksplozija v mestu Džilin leta 2005
Keto-enolna tavtomerija
Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.
Poglej Benzen in Keto-enolna tavtomerija
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Benzen in Kislina
Kloriranje
Kloriranje je kemijski postopek, pri katerem se nek (predvsem vodikov) radikal zamenja z atomom klora.
Poglej Benzen in Kloriranje
Kloroform
Kloroform je organska spojina s furmulo CHCl3 in eden od štirih klorometanov.
Poglej Benzen in Kloroform
Klorotrifluoroetilen
Chemical compound Klorotrifluoroetilen (CTFE) je klorofluoroogljikovodik s kemijsko formulo CFCl.
Poglej Benzen in Klorotrifluoroetilen
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Benzen in Klorovodikova kislina
Kožni rak
Kožni rak je maligno kožno tkivo.
Poglej Benzen in Kožni rak
Kokain
Kokaín (benzilmetil ekgonin) je kristaliziran tropanski alkaloid, ki ga pridobivajo iz listov koke (Erythroxylon coca) ali drugih alkaloidov kot sta tropski pajalovec ter kitajski mak(Meconopsis).
Poglej Benzen in Kokain
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Benzen in Kritična točka
Kronična obstruktivna pljučna bolezen
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), med drugim znana tudi kot kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOBP) in kronična obstruktivna bolezen dihalnih poti (KOBDP), je obstruktivno obolenje pljuč, za katero je značilen kronično slab pretok zraka.
Poglej Benzen in Kronična obstruktivna pljučna bolezen
Ksilen
Ksilen (iz grške ξυλος, xylos "lesna") je aromatski ogljikovodik, ki sestoji iz benzenskega obroča z dvema metilnima substituentoma.
Poglej Benzen in Ksilen
Kumenski postopek
Kumenski postopek, kumensko-fenolni postopek ali Hockov postopek je industrijski postopek za sintezo fenola in acetona iz benzena in propena.
Poglej Benzen in Kumenski postopek
Kurilna vrednost
Kurilna vrednost (tudi kalorična vrednost)(\Delta H_c^\circ) (gl. tudi Standardna sežigna entalpija) je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih.
Poglej Benzen in Kurilna vrednost
Lewisova teorija kislin in baz
Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.
Poglej Benzen in Lewisova teorija kislin in baz
Ligand (koordinacijska kemija)
Kobaltov kompleks HCo(CO)4 s petimi ligandi V koordinacijski kemiji je ligand ion ali molekula (funkcionalna skupina), ki se veže na centralni kovinski atom in tvori koordinacijski kompleks.
Poglej Benzen in Ligand (koordinacijska kemija)
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Benzen in Michael Faraday
Mielodisplastični sindrom
Mielodisplastični sindrom (MDS) predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilna neučinkovita hemopoeza v kostnem mozgu oziroma moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu, tako da iz njih ne nastanejo zdrave krvne celice.
Poglej Benzen in Mielodisplastični sindrom
Mravljinčna kislina
Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina.
Poglej Benzen in Mravljinčna kislina
Mutagen
Ultravijolični foton lahko poškoduje DNK molekule in povzroči izbočenje ter nepravilno delovanje. Mutagen (dobesedno sprememba izvora) je fizični ali kemični dejavnik, ki spreminja genetski material, po navadi DNK, organizma in s tem poveča pogostost mutacij naravnega sistema.
Poglej Benzen in Mutagen
Naftalen
| Section3.
Poglej Benzen in Naftalen
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Poglej Benzen in Nelinearna optika
Nitrobenzen
Nitrobenzen je organska spojina s kemično formulo C6H5NO2.
Poglej Benzen in Nitrobenzen
Nomenklatura organske kemije IUPAC
Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).
Poglej Benzen in Nomenklatura organske kemije IUPAC
Ogljikov disulfid
Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.
Poglej Benzen in Ogljikov disulfid
Ogljikov tetraklorid
Ogljikov tetraklorid, znan tudi kot tetraklorometan in tetraklorogljik, je organska spojina s formulo CCl4.
Poglej Benzen in Ogljikov tetraklorid
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Benzen in Ogljikovodik
Okoljska bolezen
Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo.
Poglej Benzen in Okoljska bolezen
Onkološki pacient
Onkološki pacient je oseba, ki je zbolela z boleznijo imenovano rak.
Poglej Benzen in Onkološki pacient
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Benzen in Organska kemija
Pešcona
Emonski cesti v Ljubljani Območje za pešce ali pešcona je del ceste ali cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo.
Poglej Benzen in Pešcona
Piren
Molekula pirena Piren je policiklični aromatski ogljikovodik (PAO), sestavljen iz štirih spojenih benzenovih obročev, kar se kaže v ravninski obliki aromatske molekule.
Poglej Benzen in Piren
Pirimidin
Pirimidín je heterociklična dušikova aromatska spojina, podobna benzenu in piridinu, ki vsebuje dva dušikova atoma (na mestih 1 in 3 v šestčlenskem obroču).
Poglej Benzen in Pirimidin
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Poglej Benzen in Površinska napetost
Pralni prašek
Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.
Poglej Benzen in Pralni prašek
Propanoli
2-propanol je dobro čistilno sredstvo za čiščenje velikih površin in lepil.
Poglej Benzen in Propanoli
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Poglej Benzen in Propen
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Benzen in Računska kemija
Raoultov zakon
Diagram parnih tlakov idealne zmesi komponent ''A'' in ''B''. Čista komponenta ''A'' ima višji parni tlak (pA0, leva ordinatna os) od komponente ''B'' (''pB0,'' desna ordinatna os), zato ima nižjo temperaturo vrelišča.
Poglej Benzen in Raoultov zakon
Selenov dioksid
Selenov dioksid je anorganska spojina s kemijsko formulo SeO2.
Poglej Benzen in Selenov dioksid
Seznam kemičnih spojin
Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.
Poglej Benzen in Seznam kemičnih spojin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Benzen in Seznam kemijskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin.
Poglej Benzen in Seznam medicinskih vsebin
SMILES
Generiranje SMILES: odpiranje obročev, ki se zatem zapišejo kot stranske verige glavne (najdaljše) verige molekule. SMILES (iz angleškega Simplified Molecular Input Line Entry Specification) je specifikacija, ki za nedvoumen opis strukture molekul uporablja kratke nize ASCII znakov.
Poglej Benzen in SMILES
Smučarsko mazivo
Vosek za smuči Smučarske maže se uporablja na spodnji strani smuči ali snežnih desk za izboljšanje voznih lastnosti na snegu.
Poglej Benzen in Smučarsko mazivo
Stiren
Stiren, znan tudi kot etenilbenzen, vinilbenzen in fenileten, je organska spojina s kemijsko formulo C6H5CH.
Poglej Benzen in Stiren
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Benzen in Strup
Tiamin
Kemijska zgradba tiamina Tiamin, imenovan tudi vitamin B1, spada pod B vitamine.
Poglej Benzen in Tiamin
Toluen
Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.
Poglej Benzen in Toluen
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Benzen in Topilo
Trehaloza
Trehaloza poznana tudi kot mikoza ali tremaloza, je naravni alfa disaharid, kjer sta dve α- glukozni enoti povezani z α, α-1, 1- glikozidno vezjo.
Poglej Benzen in Trehaloza
Trinitrotoluen
Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.
Poglej Benzen in Trinitrotoluen
Uplinjač
Visokozmogljiv štiricevni uplinjač Uplinjáč ali karburátor (angleško carburetor, francosko carburateur, italijansko carburatore, pogovorno tudi fergazer po nemški besedi Vergaser) je naprava za pripravo gorljive mešanice za bencinske motorje z notranjim zgorevanjem.
Poglej Benzen in Uplinjač
Vez sigma
Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.
Poglej Benzen in Vez sigma
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Benzen in Voda
Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.
Poglej Benzen in Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Wolffenstein-Bötersova reakcija
Wolffenstein-Bötersova reakcija je organska reakcija, ki z zmesjo dušikove kisline in živosrebrovega(II) nitrata pretvori benzen v pikrinsko kislino: Številne študije kažejo, da živosrebrov nitrat najprej pretvori benzen v nitrozo spojino (spojina s splošno formulo RNO), iz nje pa preko diazonijeve soli nastane fenol.
Poglej Benzen in Wolffenstein-Bötersova reakcija
Znižanje tališča
Znižanje tališča ΔT na p T diagramu: parni tlak raztopine (p) je nižji od parnega tlaka čistega topila (p0), zato se tališče topila (T0) pomakne v levo (TF), se pravi da se zniža Znižanje tališča ali znižanje zmrzišča je pojav, da imajo raztopine nižje tališče kot čista topila.
Poglej Benzen in Znižanje tališča
Zvišanje vrelišča
Zvišanje vrelišča je pojav, da je vrelišče raztopine z nehlapnim topljencem višje od vrelišča čistega topila.
Poglej Benzen in Zvišanje vrelišča
1-buten
i-Buten je zelo lahko vnetljiv, brezbarven plin s kemijsko formulo CH3CH2CH.
Poglej Benzen in 1-buten
2,4-dinitrofenol
2,4-Dinitrofenol ali DNP je zelo strupeni sintetičen derivat fenola, ki deluje kot odklopnik oksidativne fosforilacije v mitohondrijih, zaradi česar se porabljajo rezervne snovi in se sprošča toplota.
Poglej Benzen in 2,4-dinitrofenol