Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Benečija, Beneška laguna, Benetke, Buel del Lovo, Burano, Campalto (otok), Campana (otok), Carbonera (otok), Certosa (otok), Crevan, Ex Poveglia, Fisolo, Furlanija - Julijska krajina, Giudecca, Grana Padano, Isola dei Laghi, La Cura, Laguna del Mort, Lazzaretto Nuovo, Lazzaretto Vecchio, Lido di Venezia, Lio Piccolo, Madonna del Monte, Mazzorbetto, Mazzorbo, Montasio, Motte di Volpego, Murano, Naravni deželni park Lessinia, Padova (pokrajina), Palladijeve vile v Benečiji, Pellestrina, Poveglia, Renato Petronio, Rovigo (pokrajina), Sacca Fisola, Seznam občin italijanske dežele Benečija, Torcello, Treviso (pokrajina), Umetni otoki v Beneški laguni, Vila Foscari.
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Benečija · Poglej več »
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Beneška laguna · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Benetke · Poglej več »
Buel del Lovo
Otok Buel del Lovo), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, nasproti beneškega aerodroma Tessera. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Ime, ki v beneščini pomeni volkovo črevo, je treba verjetno pripisati zapleteni poti, po kateri se edino lahko pripluje do otoka. Prav zaradi težkega dostopa do njegovih obal je bil otok že v starih časih pomembna strateška točka in zato vedno naseljen z vojaki. V osemnajstem stoletju je Beneška republika zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v laguni, imenovano Batteria San Marco, ki je služila svojemu namenu vse do prve svetovne vojne. Pozneje, v šestdesetih letih preteklega stoletja, je bila v zgradbo nameščena tovarna za konzerviranje rib, toda zaradi odročne lege otoka so bili prevozni stroški previsoki in tovarna je že po par letih zaprla. Leta 1990 je prišel otok v zasebno last in zgradbe so bile preurejene v stanovanje.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Buel del Lovo · Poglej več »
Burano
Burano), je eden od otokov v Beneški laguni. Leži jugozahodno od otoka Torcello. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Venezia). Leži na severnem koncu Lagune, 7 km od Benetk, in je poznan po čipkarstvu. Barvite buranske hiše Ime otoka naj bi izhajalo iz Boreana, kot so se imenovala ena od vrat mesta Altinum, ki so ga prebivalci zapustili najprej iz strahu per Huni leta 452, nato zaradi slabe uprave s strani Langobardov, ki so mesto zavzeli leta 568. Ta vrata so bila postavljena na severovzhodu mesta in je skoznje pihala burja, odtod tudi ime. Po propadu Altina in izginotju njegovega obzidja je ime ostalo le v poimenovanju otoka Burano. Na sliki je otok Burano na sredini, gosto pozidan. Na desni spodaj sta krajna dela otokov Torcello. Zeleno obarvani, torej redko pozidani, so otoki Mazzorbo, Mazzorbetto in Isola dei Laghi. V ospredju, levo spodaj, je Buransko močvirje, ki je obsežno neobstojno zemljišče tik pod vodno gladino. Čeprav se Burano splošno šteje za otok, je v resnici skupina štirih otočkov, saj je ozemlje pretrgano s kanali. Zgodovinarji in arheologi menijo celo, da je vsa površina nastala umetno. Prvotni prebivalci, ubežniki pred Atilo, naj bi bili sprva zgradili več bivališč na koleh, ki so se s časom združila. Prostor med zgradbami naj bi napolnili z nanosom materiala, v glavnem močvirskega blata, izkopanega pri ustvarjanju plovnih kanalov. Na ta način so se združili tudi otoki, ki sestavljajo Benetke. Otok se istoveti z naseljem, ki ga popolnoma prekriva. Vodni tokovi oziroma kanali delijo naselje v pet rajonov, imenovanih sestrieri (kot v Benetkah).
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Burano · Poglej več »
Campalto (otok)
Campalto je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Campalto (otok) · Poglej več »
Campana (otok)
Campana (ali Podo ali Forte di sopra) je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Campana (otok) · Poglej več »
Carbonera (otok)
Carbonera je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Carbonera (otok) · Poglej več »
Certosa (otok)
Otok Certosa (ali Isola della Certosa ali La Certosa), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, 250 m severovzhodno od skrajnega predela Benetk.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Certosa (otok) · Poglej več »
Crevan
Otok Crevan, je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, na jugu buranskega močvirja.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Crevan · Poglej več »
Ex Poveglia
Ex Poveglia ali Forte di Mezzo, je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Ex Poveglia · Poglej več »
Fisolo
Fisolo ali Forte di Sotto, je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Fisolo · Poglej več »
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »
Giudecca
Giudecca), je skupina osmih malih otokov v Beneški laguni v Jadranskem morju in je sestavni del mesta Benetke, od čigar središča jo loči širok plovni kanal. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Skupina osmih otokov, ki ležijo tesno drug ob drugem in so povezani z raznimi mostovi, se običajno obravnava kot en sam otok, ker sestavni deli temeljijo na skupni podvodni bazi. Čeprav gre za sestavni del Benetk, otok nima kopne povezave s središčem mesta, ki je dosegljivo samo po vodnih poteh.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Giudecca · Poglej več »
Grana Padano
Grana Padano je zelo trd italijanski sir za ribanje, ki izvira iz Padske nižine, po kateri nosi tudi ime.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Grana Padano · Poglej več »
Isola dei Laghi
Otok Isola dei Laghi (dobesedno 'otok z jezeri'), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, zelo blizu otoka Mazzorbetto, od katerega ga loči le ozek kanal.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Isola dei Laghi · Poglej več »
La Cura
Otok La Cura), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Od 7. do 16. stoletja je bil otok del mesta Costanziaco, ki je bilo zapuščeno zaradi pogrezanja. Pred pogrezom je bila večina stavb porušena in material je bil odpeljan ter ponovno uporabljen za gradnje na drugih otokih. Vendar je kljub temu ostalo veliko prič o bivšem mestu, zato je danes otok La Cura važno zgodovinsko nahajališče. Razen obdobnih raziskovalcev in študentov je otok neobljuden.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in La Cura · Poglej več »
Laguna del Mort
Laguna del Mort, je laguna v severnem Jadranskem morju, jugozahodno od naselja Eraclea Mare, okoli 15 km vzhodno od zgornjega konca Beneške lagune.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Laguna del Mort · Poglej več »
Lazzaretto Nuovo
Otok Lazzaretto Nuovo (.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Lazzaretto Nuovo · Poglej več »
Lazzaretto Vecchio
Otok Lazzaretto Vecchio), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Otok sestoji dejansko iz dveh otočkov, ki sta povezana z mostom. V trinajstem stoletju je bil manjši otoček smodnišnica in sedež stražarjev. Na večjem otočku je bila cerkev Svete Marije iz Nazareta. Leta 1249 je bil dograjen samostan, verjetno avguštinski, ki je nudil tudi prenočišče in oskrbo romarjem, ki so bili namenjeni v Sveto deželo ali so se od tam vračali. Romarji pa so se pogosto vračali bolni in prenočišče je postalo svoje vrste bolnišnica, ki so jo po svojih močeh upravljali sami menihi. Stanje je izkoristila Beneška republika, ki je imela stalne trgovske stike s prekomorskimi deželami in se je hotela zavarovati pred epidemijami kužnih bolezni. Senat se je dogovoril s samostanom, da poveča obstoječo bolnišnico in poskrbi za njeno vzdrževanje, medtem ko prevzamejo menihi oskrbo bolnikov. Okoli samostana so bila zgrajena najprej lesena, nato zidana poslopja nove bolnišnice, imenovane lazaret. Ker je otok naravni greben morskega dna in ima torej solidno podzemlje, so bili izkopani udobni rovi, v katerih so neokužene osebe prestajale karanteno. Nekoliko oddaljene od bolnišnice so stale kolibe za razkuževanje blaga. To so bili v glavnem težki tekstili (žameti in brokati), ki so se v Republiki na široko uporabljali za prevleko sten. Leta 1564 je bil otok umetno razširjen za potrebe novih bolniških zgradb. Leta 1586 je bila dograjena kavana, to je pokrito pristanišče in shramba za plovila. V naslednjih stoletjih je bil lazaret vedno manj potreben, zato se je tudi dotok državnih sredstev omejeval na nujna popravila in vzdrževanje plovnih poti. Po letu 1797 (padec Republike) so bile vse zgradbe postopoma zapuščene. Leta 1846 so jih zasedle vojaške enote, sprva avstrijske, nato italijanske, ki so porušile večino poslopij in cerkev. Leta 1965 je upravo otoka prevzela beneška občina. V okviru načrta za valorizacijo lagune so se leta 2004 začela dela tudi na tem otoku. Med drugim je bilo prekopano grobišče s preko 1500 žrtvami kuge.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Lazzaretto Vecchio · Poglej več »
Lido di Venezia
Otok Lido di Venezia ali samo Lido je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Lido di Venezia · Poglej več »
Lio Piccolo
Otok Lio Piccolo) je otok v severnem predelu Beneške lagune v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Kot tudi nekateri drugi beneški otoki in same Benetke, je tudi Lio Piccolo pravzaprav skupina otočkov, ki ležijo tesno drug ob drugem in so povezani z mnogimi mostovi, večkrat kar z nasipi. V tem primeru je celo sporno, kateri od teh otočkov so vključeni v skupno poimenovanje, tako da se površina otoka lahko različno oceni; če se upošteva samo osrednji otok, ne presega 45 ha, toda skupaj z ostalimi lahko naraste do skoraj 3 km². Ime otoka izhaja iz latinskega poimenovanja Litus Minor, kar pomeni "malo obrežje", medtem ko je bil nasproti ležeči kraj na kopnem imenovan Litus Major, to je "veliko obrežje". V starorimskih časih je bil vhod v laguno obvezno speljan med ta dva kraja, ki sta bila tedanja carinarnica. Na to spominjajo arheološka najdišča ob otoku, ki sestojijo iz dveh velikih skladišč in nekaterih manjših zgradb iz rimske dobe. Čeprav so ti ostanki delno pod morsko gladino, je dobro vidno njihovo bogato tlakovanje z mozaiki. Tudi v naslednjih stoletjih je bil Litus Minor važno naselje in sedež župnije ter samostana, dokler ni bil ob koncu štirinajstega stoletja zapuščen, verjetno zaradi pogrezanja. Šele leta 1696 je bila sezidana nova cerkev, otok se je preimenoval v Lio Piccolo in počasi je bil spet poseljen. V zadnjih desetletjih preteklega stoletja se je pa ponovno izpraznil. Trenutno je tu samo nekaj desetin občasnih kmetovalcev.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Lio Piccolo · Poglej več »
Madonna del Monte
Madonna del Monte), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Otok sestoji iz dveh malih otočkov, ki ju povezuje ozek pas kopnega. Zaradi lege ob enem od zgodovinskih plovnih kanalov lagune je bil otok (takrat imenovan Otok svetega Nikolaja) naseljen že od leta 1303, ko je bil tu ustanovljen benediktinski samostan. Ker peščena tla niso dovoljevala niti skromnega obdelovanja, so se morali menihi preskrbovati z živili in vodo na sosednjih otokih Mazzorbo in Torcello. To je pa s časom postalo prezahtevno in leta 1432 je bil samostan ukinjen in otok zapuščen. Šele leta 1712 je bila na njem sezidana cerkev Rožnovenske Matere Božje in ob njej se je naselila novonastala istoimenska skupnost menihov. Otok se je preimenoval v Monte del Rosario, kar pomeni Sipina rožnega venca; v starem beneškem narečju se je namreč sipini reklo monte. Kmalu se je udomačilo ime Madonna del Monte, torej Mati Božja s sipine, čeprav je verska skupnost in njena cerkev trajala le do propada Beneške republike 1797. Objekti so bili porušeni in na otoku je bila sezidana smodnišnica, čigar ostanki so še vidni. Danes je otok v zasebni lasti in popolnoma zapuščen.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Madonna del Monte · Poglej več »
Mazzorbetto
Mazzorbetto) je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Otok Mazzorbetto leži severno od otoka Mazzorbo, od katerega ga loči le 60 metrov širok istoimenski kanal. Čeprav ime pomeni "mali Mazzorbo", je otok v resnici precej večji od Mazzorba, ker se je v teku stoletij slednji v dobri meri pogreznil in je bil poplavljen, medtem ko se je "ta mali".še širil in pridobival ozemlje na severni strani. Na otoku so vidne ruševine raznih poslopij, med drugim tudi vojašnice, ki so jo bili začeli graditi Francozi še leta 1807 in je pozneje služila Avstrijcem. Ostalo površino pokrivajo vrtovi in njivice. Prebivalstvo sestoji iz ene same družine in iz občasne prisotnosti skavtov, ki imajo tu enega od svojih sedežev.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Mazzorbetto · Poglej več »
Mazzorbo
Otok Mazzorbo), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Ime otoka izvira iz latinskega poimenovanja Maiurbium, ki verjetno izhaja iz major urbs (.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Mazzorbo · Poglej več »
Montasio
Montasio oz.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Montasio · Poglej več »
Motte di Volpego
Motte di Volpego) so skupina naravnih otočkov v Beneški laguni v Jadranskem morju, nasproti naselja Fusina na obalnem delu Benetk. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). V beneščini motta pomeni grič, volpego pa pomeni lov na lisice (volpe je lisica), kar dokazuje, da je današnje otočje le ostanek mnogo večjega ozemlja, na katerem se je normalno odvijal lov. Ko je propadla Beneška republika. ki je stoletja skrbela za vzdrževanje in melioracijo lagune, je bilo območje prepuščeno naravnim dejavnikom, predvsem subsidenci, ki je s časom pogreznila pod morsko gladino velike predele lagune. Nedaleč od teh otočičev, ki danes sestavljajo Motte di Volpego, je do 16. stoletja stal otok, na katerem je bil (verjetno leta 1013) sezidan samostan. Pozneje je bil dograjen pristan in zavetišče za mornarje in potnike, ki so se tu ustavljali. Po samostanu je dobil otok ime San Marco in Boccalama. Ni znano, kdaj je bil zapuščen in natančno kdaj se je pogreznil.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Motte di Volpego · Poglej več »
Murano
Otok Murano), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Kakor ostali večji otoki v laguni, je Murano dejansko skupina več manjših otokov. V tem primeru jih je sedem, od katerih dva umetna, ki so povezani z več mostovi preko vmesnih kanalov. Površina je popolnoma poseljena, kar postavlja Murano med najgosteje naseljene kraje v laguni. Med zgradbami izstopa več starinskih palač še iz dobe Beneške republike, na primer palača Giustinian, v kateri ima sedež Steklarski muzej, in občinska palača. V osemnajstem stoletju je bilo na otoku vsega osemnajst cerkva, a po Napoleonovem ukazu jih je bila večina porušena in so ostale do danes le tri, med katerimi bazilika iz sedmega stoletja.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Murano · Poglej več »
Naravni deželni park Lessinia
Skupina Carega iz Bolce Znak Naravnega deželnega parka Lessinia Naravni deželni park Lessinia je del je geografskega območja v Alpah, ki se nahaja predvsem v zgornjem delu pokrajine Verona in deloma Vicenze in meji z avtonomno regijo/pokrajino Trento.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Naravni deželni park Lessinia · Poglej več »
Padova (pokrajina)
Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Padova (pokrajina) · Poglej več »
Palladijeve vile v Benečiji
Paladijeve vile v Benečiji so vile, ki jih je zasnoval renesančni arhitekt Andrea Palladio, vse stavbe pa so postavili v Benečiji, celinskem območju severovzhodne Italije, pod političnim nadzorom Beneške republike.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Palladijeve vile v Benečiji · Poglej več »
Pellestrina
Otok Pellestrina), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Pellestrina · Poglej več »
Poveglia
Poveglia je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Poveglia · Poglej več »
Renato Petronio
Renato Petronio, italijanski veslač, * 5. februar 1891, Piran, † 9. april 1976, Portogruaro, Venezia, Italija.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Renato Petronio · Poglej več »
Rovigo (pokrajina)
Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Rovigo (pokrajina) · Poglej več »
Sacca Fisola
Otok Sacca Fisola je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Sacca Fisola · Poglej več »
Seznam občin italijanske dežele Benečija
V seznamu so naštete občine vseh sedmih pokrajin italijanske dežele Benečija v izvirni italijanski obliki.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Seznam občin italijanske dežele Benečija · Poglej več »
Torcello
Torcello (latinsko Torcello; beneško Torceło) je redko poseljen otok na severnem koncu Beneške lagune v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Torcello · Poglej več »
Treviso (pokrajina)
Pokrajina Treviso (v italijanskem izvirniku Provincia di Treviso) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Treviso (pokrajina) · Poglej več »
Umetni otoki v Beneški laguni
Casse di colmata (kar pomeni dobesedno zaboji za polnitev), so trije umetni otoki v Beneški laguni v Jadranskem morju, jugozahodno od Benetk.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Umetni otoki v Beneški laguni · Poglej več »
Vila Foscari
Vila Foscari je patricijska vila v Miri blizu Benetk na severu Italije, ki jo je zasnoval italijanski renesančni arhitekt Andrea Palladio.
Novo!!: Benetke (pokrajina) in Vila Foscari · Poglej več »
