Kazalo
21 odnosi: Žiga Lamberg, Župnija Bizeljsko, Župnija Braslovče, Celjski grofje, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče, Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad, Friderik I. Celjski, Friderik Vovbrški, Gornji Grad, Gornji grad (grad), Gospodje Ptujski, Luče, Menina planina, Oglejski patriarhat, Pelegrin I., Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji, Solčava, Ulrik II. Vovbrški, Ulrik V. Pfanberški, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, 1140.
Žiga Lamberg
Žiga pl.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Žiga Lamberg
Župnija Bizeljsko
Župnija Bizeljsko je rimskokatoliška teritorialna župnija Škofije Celje, del Dekanije Videm ob Savi.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Župnija Bizeljsko
Župnija Braslovče
Župnija Braslovče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Braslovče škofije Celje.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Župnija Braslovče
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Celjski grofje
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja Braslovče (pogovorno Marijina cerkev v Braslovčah) je večja cerkev z zvonikom, na severnem robu trga Braslovče, v Spodnji Savinjski dolini.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad
Cerkev sv.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Friderik I. Celjski
Friderik Vovbrški
Grof Friderik Vovbrški (cca 1271 - 1316/1317) nemško „Graf Friedrich von Heunburg„ je bil prvorojeni sin grofa Ulrika II. Vovbrškega iz koroške in štajerske plemiške rodbine Vovbrških in njegove žene Neže (Agnes), ki je bila pranečakinja Friderika II., zadnjega vojvode Avstrije in Štajerske iz hiše Babenberžanov.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Friderik Vovbrški
Gornji Grad
Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Gornji Grad
Gornji grad (grad)
Grad Gornji grad je stal na hribu Gradišče ob Dreti, vzhodno od naselja Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Mozirje.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Gornji grad (grad)
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Gospodje Ptujski
Luče
Luče Luče so gručasto predalpsko naselje v Zgornji Savinski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Luče
Menina planina
Menina planina je predalpska zakrasnela planota na nadmorski višini 1200–1450 mnm v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Menina planina
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Oglejski patriarhat
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Pelegrin I.
Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji
Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji vsebuje delujoče in ukinjene samostane.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji
Solčava
Solčava je razpotegnjeno predalpsko naselje vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, v Zgornji Savinjski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Solčava
Ulrik II. Vovbrški
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Ulrik II. Vovbrški
Ulrik V. Pfanberški
Grof Ulrik V. Pfanberški (1287 – 23. oktober 1354) je bil Pfanberški grof.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Ulrik V. Pfanberški
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
1140
1140 (MCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Benediktinski samostan Gornji Grad in 1140