Odpri v Google MapsKazalo
44 odnosi: Abd al-Malik ibn Marvan, Akaba, Al Andaluz, Al Hakam II., Al-Džahiz, Al-Tabari, Alhacen, Arbil, Arktični konvoji, Šat el Arab, Eridu, Evfrat, Girsu, Ibn Batuta, Imamat Oman, Iraška republikanska garda, Irak, Iransko-iraška vojna, Islamska arhitektura, Islamska umetnost, Jazdegerd III., Kemično orožje, Kuvajt, Madhab, Muavija II., Muškatovec, Mula Sadra, Omajadi, Omajadski kalifat, Oman, Omar (kalif), Pot začimb, Radaniti, Sasanidsko cesarstvo, Seznam največjih mest po državah, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Suk (tržnica), Teratogenost, Tigris, Vojna na Bližnjem vzhodu, Zalivska vojna, 1290, 1347, 636.
Abd al-Malik ibn Marvan
Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.
Poglej Basra in Abd al-Malik ibn Marvan
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Poglej Basra in Akaba
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Basra in Al Andaluz
Al Hakam II.
Al Hakam II. (arabsko الحكمالثاني ابن عبد الرحمن, DIN al-Ḥakam II ibn Abd al-Raḥmān III, špansko Alhakén II) je bil drugi kalif arabskega kalifata Al Andaluz na Iberskem polotoku v sedanji Španiji, ki je vladal od leta 961 do 976, * 13.
Poglej Basra in Al Hakam II.
Al-Džahiz
Al-Džahiz (s polnim imenom Abu Uthman Amr ibn Bahr al-Kinani al-Fuqaimi al-Basri, arabski učenjak mutazilitske teološke šole, začetnik evolucionizma v znanostih, * okoli 776, Basra, Irak, † 868, Basra. Po enem od staršev je bil potomec temnopoltih sužnjev iz vzhodne Afrike.
Poglej Basra in Al-Džahiz
Al-Tabari
Al-Tabari (perzijsko محمد بن جریر طبری, arabsko أبو جعفر محمد بن جرير بن يزيد الطبري) je bil vpliven učenjak, zgodovinar in komentator Korana, * 839 (224 po hidžri), Amol, Tabaristan, Abasidski kalifat, zdaj provinca Mazandaran, Iran, † 27.
Poglej Basra in Al-Tabari
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Basra in Alhacen
Arbil
Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.
Poglej Basra in Arbil
Arktični konvoji
Pogled na konvoj iz britanske križarke ''HMS Sheffield''. Arktični konvoji so bile organizirane skupine trgovskih in transportnih ladij, s katerimi so zahodni zavezniki med drugo svetovno vojno oskrbovali Sovjetsko zvezo z različnim vojaškim materialom.
Poglej Basra in Arktični konvoji
Šat el Arab
Šat al-Arab (Arabska reka) ali Arvand Rud (Hitra reka) je okoli 200 km dolga reka, ki izvira na sotočju rek Evfrat in Tigris pri mestu Al Qurnah v pokrajini Basra (jug Iraka). Na južnem koncu reke do izliva v Perzijski zaliv poteka meja med Irakom in Iranom. V širino meri približno 232 m pri Basri do 800 m pri izlivu.
Poglej Basra in Šat el Arab
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Poglej Basra in Eridu
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Basra in Evfrat
Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
Poglej Basra in Girsu
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Basra in Ibn Batuta
Imamat Oman
Imamat Oman se nanaša na zgodovinsko državo znotraj ožjega Omana v današnjem gorovju Hadžar v Sultanatu Oman.). Glavno mesto Imamata se je zgodovinsko spreminjalo med Rustakom in Nizvo. Ozemlje Imamata je segalo severno do Ibrija in južno do regije Alšarkija in Šarkija Sands.
Poglej Basra in Imamat Oman
Iraška republikanska garda
Iraška republikanska garda (kratica IRG) je predstavljala jedro iraških oboroženih sil med vladavino Sadam Huseina.
Poglej Basra in Iraška republikanska garda
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Basra in Irak
Iransko-iraška vojna
Iransko-iraška vojna - 22. septembra 1980, Teheran Iransko-iraška vojna je bila odprta vojna med Irakom in Iranom med letoma 1980 in 1988.
Poglej Basra in Iransko-iraška vojna
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Basra in Islamska arhitektura
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Basra in Islamska umetnost
Jazdegerd III.
Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.
Poglej Basra in Jazdegerd III.
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Basra in Kemično orožje
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Poglej Basra in Kuvajt
Madhab
V nekaterih regijah madhab prevladuje ali je celo uraden, drugod pa ga priznavajo kot eno od šol Madhab (arabsko مذهب, maḏhab, mn. مذاهب, madhāhib) je arabski izraz, ki se nanaša na islamsko versko šolo, pravno šolo ali šolo fikha – islamskega prava znotraj sunitskega islama.
Poglej Basra in Madhab
Muavija II.
Muavija II.
Poglej Basra in Muavija II.
Muškatovec
Muškatovec ali muškatno drevo je katerakoli izmed vrst dreves v rodu Myristica, ki uspevajo predvsem v jugovzhodni Aziji.
Poglej Basra in Muškatovec
Mula Sadra
Ṣadr Ad-dīn Ash-shīrāzī, bolj znan kot Mula Sadra (perzijsko ملاصدرا, arabsko صدرالمتألهین), iranski filozof šiitskega islama, teolog in mistik, * 1571 ali 1572, Širaz, † 1640, Basra (današnji Irak).
Poglej Basra in Mula Sadra
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Basra in Omajadi
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Basra in Omajadski kalifat
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Basra in Oman
Omar (kalif)
Omar, polno ime Omar ibn al-Hattab (arabsko), islamski kalif, * 585, Meka, † 3. november 644, Medina.
Poglej Basra in Omar (kalif)
Pot začimb
Trgovina z začimbami je vključevala zgodovinske civilizacije v Aziji, severovzhodni Afriki in Evropi.
Poglej Basra in Pot začimb
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Poglej Basra in Radaniti
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Basra in Sasanidsko cesarstvo
Seznam največjih mest po državah
Seznam največjih in drugih največjih mest držav ter drugih ozemelj po številu prebivalcev.
Poglej Basra in Seznam največjih mest po državah
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Basra in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Suk (tržnica)
Suk (arabsko سوق, hebrejsko שוק shuq, armensko շուկա shuka, špansko zoco, tudi črkovano shuk, shooq, soq, esouk, succ, suk, sooq, suq, soek) je tržnica ali trgovska četrt v zahodnoazijskih, severnoafriških in nekaterih afriških mestih (amharsko ሱቅsooq).
Poglej Basra in Suk (tržnica)
Teratogenost
folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.
Poglej Basra in Teratogenost
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Basra in Tigris
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Poglej Basra in Vojna na Bližnjem vzhodu
Zalivska vojna
Zalivska vojna je bila vojna med Irakom in koalicijo 30 držav OZN, ki jih je vodila ZDA; vojna se je začela 17. januarja 1991 s sprožitvijo operacije Puščavski vihar (ang: Operation Desert Storm).
Poglej Basra in Zalivska vojna
1290
1290 (MCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Basra in 1290
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Basra in 1347
636
636 (DCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Basra in 636