Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Andrejevski most, Moskva, Antwerpen, Aucklandski pristaniški most, Železniška barža, Canal du Midi, Canal latéral à la Garonne, Cartagena, Kolumbija, Edo (mesto), Eriejski prekop, Geografija Avstrije, Guinness (pivo), Hansa, Hardspace: Shipbreaker, Krimski Tatari, Laba, Ladja, Loara, Managovsko jezero, Maona, Neckar, Ponte della Costituzione, Prekop Laba-Lübeck, Puente de las Américas, Rečna ladja, Rona, Sena, Spree (reka), Tri soteske, Veliki prekop (Kitajska), Vierwaldstadtsko jezero, Visla.
Andrejevski most, Moskva
Ime Andrejevski most (rusko Андреевский мост, most sv. Andreja) se nanaša na zgodovinski most, porušen leta 1998 in tri obstoječe mostove čez reko Moskvo, ki se nahajajo med Lužniki in parkom Gorkega v Moskvi.
Novo!!: Barža in Andrejevski most, Moskva · Poglej več »
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Novo!!: Barža in Antwerpen · Poglej več »
Aucklandski pristaniški most
Aucklandski pristaniški most je osempasovni avtocestni most čez pristanišče Waitematā v Aucklandu na Novi Zelandiji.
Novo!!: Barža in Aucklandski pristaniški most · Poglej več »
Železniška barža
Železniška barža (ang. railroad car float ali rail barge) je vodno plovilo, ki se uporablja za prevoz železniških vagonov in lokomotiv.
Novo!!: Barža in Železniška barža · Poglej več »
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Novo!!: Barža in Canal du Midi · Poglej več »
Canal latéral à la Garonne
Canal de Garonne, včasih Canal Latéral de la Garonne, je 196 km dolg francoski prekop iz sredine 19.
Novo!!: Barža in Canal latéral à la Garonne · Poglej več »
Cartagena, Kolumbija
Cartagena, mesto znano že od kolonialne dobe kot Cartagena de Indias (špansko:, je mesto in glavno pristanišče na severni obali Kolumbije v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama Magdalena in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti Nove Granade in postalo glavno pristanišče za trgovino med Španijo in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih. V kolonialni dobi je bilo ključno pristanišče za izvoz perujskega srebra v Španijo in za uvoz zasužnjenih Afričanov po sistemu asiento. To je bilo mogoče braniti pred piratskimi napadi na Karibih. Sodobna Cartagena je glavno mesto departmaja Bolívar in je imela 1.028.736 prebivalcev po popisu iz leta 2018, zaradi česar je drugo največje mesto v regiji, za mestom Barranquilla, in peto največje mesto v Kolumbiji. Mestno območje Cartagene je šesto največje mestno območje v državi, za Bucaramango. Gospodarske dejavnosti so pomorska in petrokemična industrija ter turizem. Sedanje mesto – poimenovano po Cartageni v Španiji – je bilo ustanovljeno 1. junija 1533; vendar naselitev različnih domorodcev v regiji okoli zaliva Cartagena izvira iz leta 4000 pr. n. št. V španskem kolonialnem obdobju je imela Cartagena ključno vlogo pri upravljanju in širitvi španskega imperija. Bila je središče politične, cerkvene in gospodarske dejavnosti. Leta 1984 sta bila Cartagena kolonialno obzidano mesto in trdnjava uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Bila je tudi prizorišče bitke pri Cartageni de Indias leta 1741 med vojno Jenkinsovega ušesa med Španijo in kraljevino Veliko Britanijo.
Novo!!: Barža in Cartagena, Kolumbija · Poglej več »
Edo (mesto)
Edo je nekdanje ime Tokia.
Novo!!: Barža in Edo (mesto) · Poglej več »
Eriejski prekop
Trenutni potek prekopa v zvezni državi New York Fairport Eriejski prekop je rečni prekop, ki povezuje reko Hudson severno od mesta Albany in Eriejsko jezero pri kraju Buffalo v ameriški zvezni državi New York.
Novo!!: Barža in Eriejski prekop · Poglej več »
Geografija Avstrije
Avstrija je pretežno gorata država v srednji Evropi, pretežno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.
Novo!!: Barža in Geografija Avstrije · Poglej več »
Guinness (pivo)
Guinness (/ ɡɪnɪs /) je pivo, irsko suho temno pivo (stout), ki izvira iz pivovarne Arthurja Guinnessa (1725−1803) St.
Novo!!: Barža in Guinness (pivo) · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Barža in Hansa · Poglej več »
Hardspace: Shipbreaker
Hardspace: Shipbreaker je simulacijska videoigra z elementi pustolovščine razvojnega podjetja Blackbird Interactive, ki je izšla maja 2022 pri založbi Focus Entertainment za operacijski sistem Microsoft Windows.
Novo!!: Barža in Hardspace: Shipbreaker · Poglej več »
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Novo!!: Barža in Krimski Tatari · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Barža in Laba · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: Barža in Ladja · Poglej več »
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Novo!!: Barža in Loara · Poglej več »
Managovsko jezero
Managovsko jezero (Lago de Managua), znano tudi kot jezero Xolotlán (Lago Xolotlán), je jezero v Nikaragvi.
Novo!!: Barža in Managovsko jezero · Poglej več »
Maona
Maona je bil lesen čoln s ploščatim dnom, brez lastnega pogona, namenjen kratkim prevozom tovora po morju.
Novo!!: Barža in Maona · Poglej več »
Neckar
Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.
Novo!!: Barža in Neckar · Poglej več »
Ponte della Costituzione
Ponte della Costituzione (most ustave) je četrti most čez Canal Grande v Benetkah v Italiji.
Novo!!: Barža in Ponte della Costituzione · Poglej več »
Prekop Laba-Lübeck
Prekop Laba-Lübeck (znan tudi pod imenom prekop Laba-Trave) je umetna plovna pot v vzhodnem Schleswig-Holsteinu v Nemčiji.
Novo!!: Barža in Prekop Laba-Lübeck · Poglej več »
Puente de las Américas
Most Amerik (Puente de las Américas) prvotno znan kot trajektni most Thatcher) je cestni most v Panami, ki se razteza čez pacifiški vhod v Panamski prekop. Zasnoval ga je Sverdrup & Parcel, dokončan pa je bil leta 1962 po ceni 20 milijonov ameriških dolarjev in je povezal severno in južno ameriško kopno (od tod tudi njegovo ime). Dva druga mostova prečkata kanal: Atlantski most pri zapornicah Gatun in Puente Centenario.
Novo!!: Barža in Puente de las Américas · Poglej več »
Rečna ladja
Ljubljanici Rečna ladja (ang. riverboat) je vodno plovilo, namenjeno uporabi na rekah, jezerih ali pa umetnih vodnih poteh.
Novo!!: Barža in Rečna ladja · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Barža in Rona · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Barža in Sena · Poglej več »
Spree (reka)
Spree (lužiščina Sprjewja, Spréva) je glavni pritok reke Havel in je dolga približno 400 kilometrov.
Novo!!: Barža in Spree (reka) · Poglej več »
Tri soteske
Tri soteske so tri sosednje soteske ob srednjem toku reke Jangce v Ljudski republiki Kitajski.
Novo!!: Barža in Tri soteske · Poglej več »
Veliki prekop (Kitajska)
Veliki prekop (znan tudi kot Veliki prekop Peking-Hangdžov) na kitajskem je najdaljši prekop na svetu.
Novo!!: Barža in Veliki prekop (Kitajska) · Poglej več »
Vierwaldstadtsko jezero
Vierwaldstadtsko jezero (nemško Vierwaldstättersee, dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko lac des Quatre-Cantons, italijansko lago dei Quattro Cantoni) je jezero v osrednji Švici in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki. Začne se v južno severno vezani dolini reke Reuss med strmimi pečinami nad Urnerseejem od Flüelena proti Brunnenu na severu, preden zavije ostro proti zahodu, kjer se nadaljuje v porečje Gersauer. Tu je tudi najgloblja točka jezera na 214 m. Še bolj zahodno od njega je Buochser Bucht, vendar jezero spet močno zavije proti severu skozi ozko odprtino med Unter Nas (Spodnji nos) Bürgenstock na zahodu in Ober Nas (Zgornji nos) Rigija na vzhodu do zaliva Vitznau. Pred Vitznauom pod Rigijem jezero spet močno zavije proti zahodu, da doseže središče štirikrakega križa, imenovanega Chrütztrichter (križni lijak). Tu se na severu zbližujejo Vitznauer Bucht s Küssnachtersee, Luzernersee z zahoda ter Horwer Bucht in Stanser Trichter na jugu, ki ga najdemo tik pod severovzhodno stranjo Pilatusa in zahodno stranjo Bürgenstocka. Na zelo ozkem prehodu med vzhodno kapalko Pilatusa (imenovano Lopper) in Stansstadom, jezero doseže svoj jugozahodni krak pri Alpnachstadu na strmih južnih vznožjih Pilatusa, Alpnachersee. Jezero odvaja vodo v reko Reuss v Lucernu iz kraka, imenovanega Luzernersee (Luzernsko jezero). Celotno jezero ima skupno površino 114 km² na nadmorski višini 434 m in največjo globino 214 m. Njegova prostornina je 11,8 km³. Velik del obale se strmo dviga v gore do 1500 m nad jezerom, kar ima za posledico številne slikovite poglede, vključno s pogledi na gore Rigi in Pilatus. Reuss vstopi v jezero pri Flüelenu, v delu, imenovanem Urnersee (jezero Uri, v kantonu Uri) in izstopi v Luzernu. Jezero sprejema tudi Muoto v Brunnenu, Engelberger Aa v Buochs in Sarner Aa v Alpnachstad. Jezero je mogoče obiti z vlakom in cesto, čeprav železniška pot jezero obide tudi na severni strani Rigija preko Arth-Goldau. Od leta 1980 avtocesta A2 vodi skozi predor Seelisberg, da bi v le pol ure v Altdorfu, Uri, južno od začetka jezera v Flüelenu, prišla do prelaza Gotthard. Parniki in druge potniške ladje vozijo med različnimi vasmi in mesti ob jezeru. Je priljubljena turistična destinacija tako za domače Švicarje kot za tujce, ob obalah pa je veliko hotelov in letovišč. Poleg tega je ob obali Urnersee travnik Rütli, tradicionalno mesto ustanovitve Švicarske konfederacije. 35-kilometrska spominska pešpot, Švicarska pot, je bila zgrajena okoli jezera Uri ob praznovanju 700-letnice države leta 1991.
Novo!!: Barža in Vierwaldstadtsko jezero · Poglej več »
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Novo!!: Barža in Visla · Poglej več »
