Kazalo
46 odnosi: Adam Johann von Krusenstern, Baltske države, Baltski jeziki, Baltski Veneti, Baltsko morje, Banderia Prutenorum, Barti, Belorusija, Brest, Belorusija, Delta Nemna, Druga križarska vojna, Estonija, Evropska Rusija, Galindi, Goti, Jatvingi, Kuri, Kurlandija, Kurska kosa, Latgalci, Latvijščina, Latvijci, Leh, Litovci, Litva, Nadruvi, Natangi, Novgorodska republika, Paveza, Pogezani, Pomorjansko, Ruski kaganat, Sambijci, Seli, Semigali, Severne križarske vojne, Skalvi, Skiri, Skomantas Jatvinški, Suvalščizna, Sveto rimsko cesarstvo, Varmi, Velika Germanija, Vilna, Volga, Zgodovina Poljske.
Adam Johann von Krusenstern
Adam Johann von Krusenstern, poznan tudi kot Ivan Krusenstern, nemško-baltski mornariški častnik in raziskovalec Ruskega imperija.
Poglej Balti in Adam Johann von Krusenstern
Baltske države
Lega Baltskih držav v Evropi Baltske države je skupen naziv za tri evropske države, ki ležijo ob Baltskem morju: Litvo, Latvijo in Estonijo.
Poglej Balti in Baltske države
Baltski jeziki
Baltski jeziki so skupina indoevropskih jezikov, kamor spadajo litovski, latvijski in izumrli staropruski jezik.
Poglej Balti in Baltski jeziki
Baltski Veneti
Báltski Venéti ali Venédi so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje Poljske.
Poglej Balti in Baltski Veneti
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Balti in Baltsko morje
Banderia Prutenorum
Grb Tevtonskega viteškega reda Grb velikega mojstra Tevtonskega reda Banderia Prutenorum (slovensko Pruski prapori) je rokopis na 48 listih pergamenta velikosti 18,6 x 29,3 cm, ki ga je sestavil Jan Długosz in ilustriral Stanisław Durink.
Poglej Balti in Banderia Prutenorum
Barti
Barti (nemško Barten, litovsko Bartai) so bili starodavno prusko pleme, ki je ostalo pogansko, dokler jih v severnih križarskih vojnah niso prisilili, da so se spreobrnili v krščanstvo.
Poglej Balti in Barti
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Balti in Belorusija
Brest, Belorusija
Brest je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države.
Poglej Balti in Brest, Belorusija
Delta Nemna
Delta Nemna je ime za rečno delto reke Nemen, ki se nahaja v Litvi.
Poglej Balti in Delta Nemna
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Balti in Druga križarska vojna
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Balti in Estonija
Evropska Rusija
Ukrajine. Evropska Rusija je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine.
Poglej Balti in Evropska Rusija
Galindi
Galindi sta bili dve različni, zdaj izumrli, baltski ljudstvi.
Poglej Balti in Galindi
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Balti in Goti
Jatvingi
Jatvingi ali Sudovijani (litovsko Jotvingiai, Sūduviai, latvijsko Jātvingi, poljsko Jaćwingowie, belorusko Яцвягі, Jacvjagi, nemško Sudauer) so bili zahodnobaltsko ljudstvo, zelo sorodno Starim Prusom.
Poglej Balti in Jatvingi
Kuri
Kurske dežele na zaščetki 13. stoletja Kuri ali Kurši (latvijsko Kurši, litovsko Kuršiai, nemško Kuren, staronordijsko Kúrir, starovzhodnoslovansko кърсь) so bili baltsko pleme, od 5.
Poglej Balti in Kuri
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Poglej Balti in Kurlandija
Kurska kosa
Kurska kosa (litovsko Kuršių nerija, rusko Ку́ршская коса́ (Kuršskaja kosa), nemško Kurische Nehrung, latvijsko Kuršu kāpas) je 98 km dolga, 0,4–4 km široka, ukrivljena peščena sipina - kosa, ki ločuje Kursko laguno od obale Baltskega morja.
Poglej Balti in Kurska kosa
Latgalci
Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Latgalci (latinsko Lethi, Letthigalli, spodnjenemško Lethi, latvijsko latgaļi, letgaļi, leti) so bili starodavno baltsko pleme.
Poglej Balti in Latgalci
Latvijščina
Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.
Poglej Balti in Latvijščina
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Balti in Latvijci
Leh
Leh (लेह) je glavno mesto Ladaka v severni Indiji.
Poglej Balti in Leh
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Balti in Litovci
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Balti in Litva
Nadruvi
Nadruvi (nemško Nadrauen) so bili prusko pleme, naseljeni v Nadruviji, velikem ozemlju na skrajnem severu Prusije. Na reki Nemen (Nemunas) so na severu mejili na baltske Skalve, na vzhodu na Jatvinge in na jugu in zahodu na druga pruska plemena. Največ podatkov o njih je v Kroniki dežele Prusije Petra Dusburškega.
Poglej Balti in Nadruvi
Natangi
Natangi ali Notangi (prusko Notangi, poljsko Natangowie, litovsko Notangai, nemško Natanger) so bili pruski klan, naseljen v Natangiji.
Poglej Balti in Natangi
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Balti in Novgorodska republika
Paveza
Velila paveza Paveza je bila vrsta ščita, ki so ga na široko uporabljali v pehoti od 14.
Poglej Balti in Paveza
Pogezani
|group.
Poglej Balti in Pogezani
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Balti in Pomorjansko
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Balti in Ruski kaganat
Sambijci
Sambijci so bili prusko pleme, naseljeno na Sambijskem polotoku severno od Königsberga (danes Kaliningrad).
Poglej Balti in Sambijci
Seli
Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Seli ali Seloni (latvijsko sēļi, litovsko sėliai iz livonskeg sälli – gorjani) so bili baltsko pleme.
Poglej Balti in Seli
Semigali
Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Semigali (latvijsko Zemgaļi, litovsko Žiemgaliai) so bili baltsko pleme, ki je živelo na ozemlju sedanje Latvije in severne Litve.
Poglej Balti in Semigali
Severne križarske vojne
Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.
Poglej Balti in Severne križarske vojne
Skalvi
Skalvi in druga baltska plemena okoli leta 1200; vzhodni Balti so obarvani v rjavih tonih, zahodni pa v zelenih; meje med ljudstvi so približne Ozemlje Skalvov na sodobnem zemljevidu Skalvi, znani tudi kot Skalvijani (litovsko Skalviai, nemško Schalauer) so bili baltsko pleme, sorodno Prusom.
Poglej Balti in Skalvi
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Balti in Skiri
Skomantas Jatvinški
Skomantas ali Komantas (latinsko Koommat, nemško Skomand in Skumand) je bil vpliven jatvinški vojvoda in poganski svečenik, * okoli 1225 ?, † po 1285.
Poglej Balti in Skomantas Jatvinški
Suvalščizna
Zemljevid Suvalščizne Sončni zahod nad jezerom Vigri Suvalk Suvalščizna (poljsko Suwalszczyzna, litovsko Suvalkija) je zgodovinska in kulturna pokrajina na severu Podlaškega vojvodstva na Poljskem (severno od reke Biebrze) in v najjužnejšem delu Litve, ki je nastala v 15.
Poglej Balti in Suvalščizna
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Balti in Sveto rimsko cesarstvo
Varmi
Varmi (poljsko Warmowie, litovsko Varmiai) so bili prusko pleme, naseljeno v Varmiji (poljsko Warmia, latinsko Varmia, nemško Ermland, litovsko Varmė), ki se približno ujema s sedanjim poljskim Varminsko-mazurskim vojvodstvom. Manjši severni del pripada Rusiji. Ozemlje Varmije omejujejo laguna Visle in reki Łyna in Pasłęka.
Poglej Balti in Varmi
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Balti in Velika Germanija
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Balti in Vilna
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Balti in Volga
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Balti in Zgodovina Poljske