Odpri v Google MapsKazalo
74 odnosi: Abasidski kalifat, Ahemenidsko cesarstvo, Ai-Khanoum, Aleksander IV. Makedonski, Aleksander Veliki, Antioh II. Teos, Antioh III. Veliki, Antioh IV. Epifan, Arija (satrapija), Armensko kraljestvo (antika), Arsak I., Artaban II., Artakserks I., Šapur I., Bagramska slonovina, Bahram I., Barka (antično mesto), Bes (satrap), Darej I., Darej III., Džamasp, Diadohi, Dinastija Han, Drangijana, Dvogrba kamela, Gandara, Gedrozija, Grški tempelj, Grško-baktrijsko kraljestvo, Grki, Gundestrupski kotel, Hioniti, Hirkanija, Histasp, Horezm, Hormizd I. Kušanšah, Huni, Indijska umetnost, Kir II., Kuča, Kušanšah, Kušansko cesarstvo, Makedonija (kraljestvo), Medijsko cesarstvo, Mitridat II. Partski, Nakš-e Rostam, Oešo, Omajadski kalifat, Parni, Peroz I. Kušanšah, ... Razširi indeks (24 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Baktrija in Abasidski kalifat
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Baktrija in Ahemenidsko cesarstvo
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.
Poglej Baktrija in Ai-Khanoum
Aleksander IV. Makedonski
Aleksander IV.
Poglej Baktrija in Aleksander IV. Makedonski
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Baktrija in Aleksander Veliki
Antioh II. Teos
Antioh II.
Poglej Baktrija in Antioh II. Teos
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Baktrija in Antioh III. Veliki
Antioh IV. Epifan
Antioh IV.
Poglej Baktrija in Antioh IV. Epifan
Arija (satrapija)
Arija (staroperzijsko: Haraiva, grško: Areia/Aria) je bila pokrajina v vzhodnem delu Perzijskega cesarstva, ki jo klasični viri pogosto zamenjujejo z Arijano – domovino Arijcev.
Poglej Baktrija in Arija (satrapija)
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Baktrija in Armensko kraljestvo (antika)
Arsak I.
Arsak I. Partski (perzijsko اشکان, Aškan, grško Ἀρσάκης Arsákes), ustanovitelj Arsakidske dinastije, po katerem se je uradno imenovalo vseh več kot trideset monarhov Arsakidskega cesarstva.
Poglej Baktrija in Arsak I.
Artaban II.
Kovanec Artabana II.; na reverzu je sedeča boginja, morda Demetra, ki drži boginjo zmage Nike in rog obilja (''cornucopia''), in napis ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΡΣΑΚΟΥ BASILEOS ARSAKOI – kralj Arsak; datum ΗΠΡ EPR pomeni leto 188 selevkidskega štetja, se pravi leto 125-124 pr.
Poglej Baktrija in Artaban II.
Artakserks I.
Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr.
Poglej Baktrija in Artakserks I.
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Baktrija in Šapur I.
Bagramska slonovina
Begramska slonovina so serija več kot tisoč okrasnih vložkov, izrezljanih iz slonovine in kosti, ki so bili prej vtisnjeni v leseno pohištvo in izkopani v 1930-ih v Bagramu v Afganistanu.
Poglej Baktrija in Bagramska slonovina
Bahram I.
Bahram I., Vahram I. ali Varahran I. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭) je bil četrti sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 271 do 274, * ni znano, † 274.
Poglej Baktrija in Bahram I.
Barka (antično mesto)
Barka (Barqa; Berbersko: Berqa), imenovana tudi Barke (grško Bárkē), je bilo starodavno mesto in nekdanja škofija v današnji Libiji, ki je preživelo kot rimokatoliški in pravoslavni sedež.
Poglej Baktrija in Barka (antično mesto)
Bes (satrap)
André Castaigne: ''Besovo mučenje'' Bes je bil pomemben perzijski plemičWaldemar Heckel.
Poglej Baktrija in Bes (satrap)
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Baktrija in Darej I.
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Baktrija in Darej III.
Džamasp
Džamasp ali Zamasp (srednjeperzijsko 𐭩𐭠𐭬𐭠𐭮𐭯, perzijsko جاماسپ Džāmāsp) je bil sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 496 do 498/499.
Poglej Baktrija in Džamasp
Diadohi
Grške države Kip Selevka (358 - 281 pr. n. št.), zadnjega od prvih diadohov. Diadohi (množina iz latinskih Diadochus, prevzeta beseda iz grške: Diádokhoi, "nasledniki") so bili rivalski generali, družine in prijatelji Aleksandra Velikega, ki so se po njegovi smrti leta 323 pr.
Poglej Baktrija in Diadohi
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Baktrija in Dinastija Han
Drangijana
Drangijana (staroperzijsko: Zranka, »dežela vode«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, današnji Sīstān v Iranu in Afganistanu.
Poglej Baktrija in Drangijana
Dvogrba kamela
Dvogrba ali baktrijska kamela (znanstveno ime Camelus bactrianus) je velik sodoprsti kopitar, ki izvira iz Azije.
Poglej Baktrija in Dvogrba kamela
Gandara
Gandara, znana tudi kot Waihind (staroperzijsko: Gandâra, sanskrt: गन्धार), kraljestvo (Mahajanapada) in satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Baktrija in Gandara
Gedrozija
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva Gedrozija (staroperzijsko: Maka) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva na ozemlju današnjega Makrana v južnem Iranu in Beludžistana v zahodnem Pakistanu.
Poglej Baktrija in Gedrozija
Grški tempelj
Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.
Poglej Baktrija in Grški tempelj
Grško-baktrijsko kraljestvo
Grško-baktrijsko kraljestvo je bilo - skupaj z indo-grškim kraljestvom - vzhodni del helenističnega sveta, ki je obsegalo Baktrijo in Sogdijo v Srednji Aziji od 250 do 125 pr.
Poglej Baktrija in Grško-baktrijsko kraljestvo
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Baktrija in Grki
Gundestrupski kotel
Gundestrupski kotel je bogato okrašena srebrna posoda, datirana med 200 pr.
Poglej Baktrija in Gundestrupski kotel
Hioniti
Azija leta 400 Hioniti (srednje perzijsko Xijōn ali Hijōn, avestansko Xiiaona, sogdijsko xwn, pahlavi Xyon) so bili nomadsko ljudstvo v srednjeazijskih regijah Transoksanije in Baktrije.
Poglej Baktrija in Hioniti
Hirkanija
Hirkanija je bila zgodovinska pokrajina in satrapija v sedanjih iranskih pokrajinah Golestan, Mazandaran in Gilan in delu Turkmenistana.
Poglej Baktrija in Hirkanija
Histasp
Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I.
Poglej Baktrija in Histasp
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Baktrija in Horezm
Hormizd I. Kušanšah
Hormizd I. Kušanšah je bil od leta 275 do 300 kušanšah Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 300.
Poglej Baktrija in Hormizd I. Kušanšah
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Baktrija in Huni
Indijska umetnost
Indijska umetnost je sestavljena iz različnih umetniških oblik, vključno s slikarstvom, kiparstvom, keramiko in tekstilno umetnostjo, kot je tkana svila.
Poglej Baktrija in Indijska umetnost
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Baktrija in Kir II.
Kuča
Kuča ali Kuče (tudi: Kuçar, Kuchar; كۇچار, Кучар; p, p; translit), je bilo starodavno budistično kraljestvo na odcepu svilne poti, ki je potekala vzdolž severnega roba današnje puščave Takla Makan v Tarimski kotlini in južno od reke Muzat.
Poglej Baktrija in Kuča
Kušanšah
Kušano-sasanidski ladar Ardašir I. Kušanšah, okoli 230-250 n. št., kovan v Mervu Kušanšah (baktrijsko KΟÞANΟ ÞAΟ, Košano Šao, pahlavi Kwšan MLK, Kušan Malik) je bil naslov vladarjev Kušano-Sasanidskega kraljestva, ki je obsegalo dele bivšega Kušanskega cesarstva na ozemljih Sogdije, Baktrije in Gandare, ki so se imenovali Kušanšahr.
Poglej Baktrija in Kušanšah
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Baktrija in Kušansko cesarstvo
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Baktrija in Makedonija (kraljestvo)
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Baktrija in Medijsko cesarstvo
Mitridat II. Partski
Mitridat II.
Poglej Baktrija in Mitridat II. Partski
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Baktrija in Nakš-e Rostam
Oešo
Oešo (baktrijsko Οηϸο) je božanstvo, upodobljeno na kovancih iz 2.
Poglej Baktrija in Oešo
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Baktrija in Omajadski kalifat
Parni
Parni (antično grško Πάρνοι, Parnoi) ali Aparni (antično grško Ἄπαρνοι, Aparnoi), vzhodnoiransko ljudstvoLecoq 1987, str.
Poglej Baktrija in Parni
Peroz I. Kušanšah
Peroz I. Kušanšah (baktrijsko Πιρωςο Κοϸανο ϸαηο) je bil od leta 245 do 275 kušanšah (kralj) Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 275.
Poglej Baktrija in Peroz I. Kušanšah
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Baktrija in Prvi turški kaganat
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Baktrija in Ptolemaj I. Soter
Qila Mubarak
Qila Mubarak (pandžabsko ਕ਼ਿਲਾ ਮੁਬਾਰਕ, hindijsko क़िला मुबारक, urdujsko قلعہ مبارک) je zgodovinski spomenik v središču Bathinde v Pandžabu, Indija.
Poglej Baktrija in Qila Mubarak
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Baktrija in Saki
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Baktrija in Sasanidsko cesarstvo
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Baktrija in Satrapija
Selevk II. Kalinik
Selevk II.
Poglej Baktrija in Selevk II. Kalinik
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Baktrija in Selevkidsko cesarstvo
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Poglej Baktrija in Sistan
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Baktrija in Sogdija
Surh Kotal
Surh Kotal (perzijsko سرخکوتل, paštunsko سور کوتل), Čašma-i Šir ali Sar-i Čašma je arheološko najdišče v južni Baktriji, približno 18 km severno od mesta Puli Humri, glavnega mesta afganistanske province Baglan.
Poglej Baktrija in Surh Kotal
Terminologija Irana in Perzije
Karta moderne države Iran Terminologija "Irana" in "Perzije" pogosto predstavlja spor glede imenovanja v zahodnem svetu, odnosno problem glede razumevanja politične, zgodovinske, geografske in kulturne terminologije, ki jo označujeta ta naziva.
Poglej Baktrija in Terminologija Irana in Perzije
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Baktrija in Toharščina
Toharistan
Tokharistan je zgodnjesrednjeveško ime za območje, ki je bilo v starogrških virih znano kot Baktrija.
Poglej Baktrija in Toharistan
Tong jabgu kagan
Tong jabgu kagan, znan tudi kot Tung jabgu in Tong jabgu (tradicionalno kitajsko 統葉護可汗, poenostavljeno kitajsko 统叶护可汗, pinjin Tǒng Yèhù Kěhán, Wade-Giles T'ung Yeh-hu K'o-han, srednje kitajsko *t'uong d'źiap-ġuo k'â-ġân) je bil od leta 618 do 628 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 628.
Poglej Baktrija in Tong jabgu kagan
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Baktrija in Transoksanija
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Baktrija in Uzbekistan
Vardan I.
Vardan I. Partski (perzijsko وردان يکم), kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 40 do 45 n. št.,J.
Poglej Baktrija in Vardan I.
Velika magistralna cesta
Velika magistralna cesta ali Grand Trunk Road (prej znana kot Utarapath, Sarak-e-Azam, Šah Rah-e-Azam, Badšahi Sarak in Long Walk) je ena najstarejših in najdaljših glavnih cest v Aziji.
Poglej Baktrija in Velika magistralna cesta
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Baktrija in Veliki Horasan
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Poglej Baktrija in Veliki Iran
Vima Takto
Vima Takto ali Vima Taktu (grško-baktrijsko ΟΟΗΜΟ ΤΑΚΤΟΟ, Oēmo Takto, kharošti 𐨬𐨅𐨨 𐨟𐨑𐨆, Ve-ma Ta-kho, IAST Vema Takho) je bil kušanski cesar, ki je vladal okoli 80–90 n. št., * 1.
Poglej Baktrija in Vima Takto
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Baktrija in Zahodni turški kaganat
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom. Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain.
Poglej Baktrija in Združeni arabski emirati