Kazalo
61 odnosi: Anadolu Hisarı, İzmir, Čandarli Ali Paša, Bajazid, Beglerbeg, Bitka na Kosovskem polju, Bitka na Rovinah, Bitka pri Ankari, Bitka pri Nikopolju, Bursa, Efez, Ejalet, Galipolski sporazum, Gelibolu, Grad Yoros, Helena Dragaš, Isa Čelebi, Ivan Šišman, Ivan V. Paleolog, Ivan VII. Paleolog, Kapudan paša, Karamanidi, Kompleks Bajazida I., Konstantin Dragaš Dejanović, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopelsko obzidje, Lazar Hrebeljanović, Manuel II. Paleolog, Mehmed I., Mehmed II. Osvajalec, Milica Hrebeljanović, Mircea I. Vlaški, Monemvazija, Murat I., Murat II., Musa Čelebi, Musa Kesedžija, Mustafa Čelebi, Odrin, Ohrid, Osmansko cesarstvo, Osmansko medvladje, Papež Bonifacij IX., Rumeli Hisarı, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sivas, Solun, Srbska despotija, Stefan Lazarević, Sulejman Čelebi, ... Razširi indeks (11 več) »
Anadolu Hisarı
Anadolu Hisarı (slovensko Anatolska trdnjava), zana tudi kot Güzelce Hisarı (slovensko Lepa trdnjava) je srednjeveška trdnjava na azijski obali Bosporske ožine v Istanbulu, Turčija.
Poglej Bajazid I. in Anadolu Hisarı
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Bajazid I. in İzmir
Čandarli Ali Paša
Čandarli Ali Paša (turško Çandarlı Ali Paşa) je bil od leta 1387 do 1406 veliki vezir osmanskih sultanov Murata I., Bajazida I. in med osmanskim medvladjem Sulejmana Čelebija, * ni znano, † 18. december 1406.
Poglej Bajazid I. in Čandarli Ali Paša
Bajazid
Bajazid je lahko.
Poglej Bajazid I. in Bajazid
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Poglej Bajazid I. in Beglerbeg
Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.
Poglej Bajazid I. in Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Rovinah
|combatant1.
Poglej Bajazid I. in Bitka na Rovinah
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Poglej Bajazid I. in Bitka pri Ankari
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Bajazid I. in Bitka pri Nikopolju
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Bajazid I. in Bursa
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Bajazid I. in Efez
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Bajazid I. in Ejalet
Galipolski sporazum
Galipolski sporazum, sklenjen januarja ali na začetku februarja 1403, je bil mirovni sporazum, sklenjen med Sulejmanom Čelebijem, vladarjem osmanskih ozemelj na Balkanu, in glavnimi krščanskimi regionalnimi silami: Bizantinskim cesarstvom, Beneško republiko, Genovsko republiko, vitezi hospitalci in Kneževino Naksos.
Poglej Bajazid I. in Galipolski sporazum
Gelibolu
Gelibolu, znan tudi kot Gallipoli (Καλλίπολις, Kallipolis, »lepo mesto«), je ime mesta v provinci Çanakkale v regiji Marmara, ki je v vzhodni Trakiji v evropskem delu Turčije na južnem obala polotoka, imenovana po njem v ožini Dardaneli, 3 kilometr stran od Lapsekija na drugi obali.
Poglej Bajazid I. in Gelibolu
Grad Yoros
Grad Yoros (turško: Yoros kalesi) je bizantinski grad v razvalinah ob sotočju Bosporja in Črnega morja, severno od Józuetovega hriba, v Carigradu v Turčiji.
Poglej Bajazid I. in Grad Yoros
Helena Dragaš
Helena Dragaš (srbsko Јелена Драгаш, Jelena Dragaš, grško, Elenē Dragasē) je bila soproga bizantinskega cesarja Manuela II. Paleologa in mati zadnjih dveh bizantinskih cesarjev, Ivana VIII. Paleologa in Konstantina XI. Paleologa, * okoli 1372, † 23. marec 1450.
Poglej Bajazid I. in Helena Dragaš
Isa Čelebi
Isa Čelebi (turško İsa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1380, † 1406.
Poglej Bajazid I. in Isa Čelebi
Ivan Šišman
Ivan Šišman (bolgarsko: Иван Шишман), cesar (car) tǎrnovskega dela Drugega bolgarskega cesarstva (1371–1395), * 1350 ali 1351, 3. junij 1395 (usmrčen).
Poglej Bajazid I. in Ivan Šišman
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bajazid I. in Ivan V. Paleolog
Ivan VII. Paleolog
Ivan VII.
Poglej Bajazid I. in Ivan VII. Paleolog
Kapudan paša
Barbarosa Hajredin paša, najslavnejši veliki admiral Osmanskega cesarstva Kapudan paša (osmansko turško قپودان پاشا, kapudan paša, sodobno turško kaptan paşa), znan tudi kot kapudan-ı derya (osmansko turško قپودان دریا, sodobno turško kaptan-ı derya, kapitan morja), je bil vrhovni komandant vojnega ladjevje Osmanskega cesarstva.
Poglej Bajazid I. in Kapudan paša
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Poglej Bajazid I. in Karamanidi
Kompleks Bajazida I.
Mošeja Bajazida I. (ali Yıldırım Bayezid Camii) je zgodovinska mošeja v Bursi v Turčiji, ki je del velikega kompleksa (külliye), ki ga je zgradil osmanski sultan Bajazid I. (Yıldırım Bayezid – Bajazid Gromovnik) med letoma 1391– 1395.
Poglej Bajazid I. in Kompleks Bajazida I.
Konstantin Dragaš Dejanović
Konstantin Dragaš Dejanović (srbsko Константин Дејановић) je bil srbski plemič, ki je v drugi polovici 14.
Poglej Bajazid I. in Konstantin Dragaš Dejanović
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Bajazid I. in Konstantin XI. Paleolog
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Bajazid I. in Konstantinopelsko obzidje
Lazar Hrebeljanović
Kraljestvo kneza Lazarja v 14. stoletju. Stefan Lazar Hrebeljanović, poznan tudi kot knez Lazar in sveti car Lazar (srbsko Стефан Лазар Хребељановић), srbski knez, vladar Moravske Srbije, legendarni srbski narodni junak in svetnik Srbske pravoslavne cerkve, * 1329, Prilepac, Kosovo, † 28.
Poglej Bajazid I. in Lazar Hrebeljanović
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Poglej Bajazid I. in Manuel II. Paleolog
Mehmed I.
Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.
Poglej Bajazid I. in Mehmed I.
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Bajazid I. in Mehmed II. Osvajalec
Milica Hrebeljanović
Milica Hrebeljanović, rojena Nemanjić, je bila srbska kneginja, pisateljica, pravoslavna svetnica in žena srbskega kneza Lazarja Hrebeljanovića, * okoli 1335, † 11. november 1404, samostan Ljubostinja.
Poglej Bajazid I. in Milica Hrebeljanović
Mircea I. Vlaški
Mircea I. ali Mircea Starejši (romunsko Mircea cel Bătrân, Starejši) je bil od leta 1418 do svoje smrti vlaški knez, * 1355, † 31. januar 1418.
Poglej Bajazid I. in Mircea I. Vlaški
Monemvazija
Monemvazija (grško, Monemvasía) je mesto in občina v Lakoniji, Grčija.
Poglej Bajazid I. in Monemvazija
Murat I.
Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.
Poglej Bajazid I. in Murat I.
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Bajazid I. in Murat II.
Musa Čelebi
Musa Čelebi (turško Musa Çelebi) je bil osmanski princ (şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1388, † 5. julij 1413.
Poglej Bajazid I. in Musa Čelebi
Musa Kesedžija
Vladislav Titelbah (1900): ''Kraljevič Marko in Musa Kesedžija''; Musa je na levi Musa Kesedžija (srbsko Муса Кесеџија, bolgarsko Муса Кеседжия), znan tudi kot Musa Ropar, Musa Izobčenec, Musa Razbojnik in Musa Glavosek je priljubljen legendarni junak v srbskem ljudskem pesništvu in bolgarski in makedonski folklori.
Poglej Bajazid I. in Musa Kesedžija
Mustafa Čelebi
Mustafa Čelebi (turško Düzmece Mustafa ali Mustafa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade), ki je kot sultan Rumelije vladal od januarja 1419 do 1420 in od januarja 1421 do maja 1422, * 1380, † maj 1422.
Poglej Bajazid I. in Mustafa Čelebi
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Bajazid I. in Odrin
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Bajazid I. in Ohrid
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Bajazid I. in Osmansko cesarstvo
Osmansko medvladje
Zemljevid južnega Balkana in zahodne Anatolije leta 1410, malo pred Sulejmanovim porazom; osmanska in turška ozemlja so označena z rjavo, bizantinska z rožnato in beneška in od njih odvisna ozemlje pa z zeleno barvo Osmansko medvladje ali osmanska državljanska vojna (turško Fetret Devri, obdobje medvladja) je bila državljanska vojna v Osmanskem cesarstvu, v kateri so se po porazu Bajazida I.
Poglej Bajazid I. in Osmansko medvladje
Papež Bonifacij IX.
Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Bajazid I. in Papež Bonifacij IX.
Rumeli Hisarı
Rumeli Hisarı.
Poglej Bajazid I. in Rumeli Hisarı
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Bajazid I. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Poglej Bajazid I. in Sivas
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Bajazid I. in Solun
Srbska despotija
Srbska despotija (srbsko Српска деспотовина/Srpska despotovina) je bila srednjeveška srbska država v prvi polovici 15.
Poglej Bajazid I. in Srbska despotija
Stefan Lazarević
Stefan Lazarević, znan tudi kot Stevan Visoki (je bil srbski knez in despot, pesnik in reformator, * 1377, Kruševac, Srbija, † 19. julij 1427, Crkvine pri Mladenovcu, Srbija. Bil je sin in naslednik kneza Lazarja Hrebeljanovića in kneginje Milice iz stranske veje dinastije Nemanjićev.
Poglej Bajazid I. in Stefan Lazarević
Sulejman Čelebi
Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.
Poglej Bajazid I. in Sulejman Čelebi
Tapiserija
Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.
Poglej Bajazid I. in Tapiserija
Târgoviște
Târgoviște je mesto v Romuniji in središče okraja Dâmbovița.
Poglej Bajazid I. in Târgoviște
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Bajazid I. in Timur Lenk
Trdnjava Golubac
Trdnjava Golubac (srbsko Голубачки град - Golubački grad, madžarsko Galambóc vára, bolgarsko Гълъбец, romunsko Cetatea Golubăț, turško Güvercinlik Kalesi) je bilo srednjeveško utrjeno mesto na južni strani reke Donave, 4 km dolvodno od današnjega mesta Golubac v Srbiji.
Poglej Bajazid I. in Trdnjava Golubac
Velika mošeja, Bursa
Velika mošeja v Bursi (Bursa Ulu Camii) je zgodovinska mošeja v Bursi v Turčiji.
Poglej Bajazid I. in Velika mošeja, Bursa
Volos, Grčija
Volos (Βόλος) je obalno pristaniško mesto v Tesaliji, ki leži na sredini grške celine, približno 330 kilometrov severno od Aten in 220 kilometrov južno od Soluna.
Poglej Bajazid I. in Volos, Grčija
1354
1354 (MCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bajazid I. in 1354
1396
1396 (MCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bajazid I. in 1396
1402
1402 (MCDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bajazid I. in 1402
1403
1403 (MCDIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bajazid I. in 1403
8. marec
8.
Poglej Bajazid I. in 8. marec
Prav tako znan kot Bajazit I, Bajazit I..