Kazalo
86 odnosi: Agneza Babenberška, Agneza Waiblinška, Avguštinski samostan Klosterneuburg, Avstrija, Árpádovci, Žalec, Bamberg, Barislovci, Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg, Břetislav I., Bedřih Češki, Benediktinski samostan Melk, Bernard Spanheimski, Bertold II. Bogenski, Bitka pri Kressenbrunnu, Budimski mir, Ditrik II. Mariborski, Dravska marka, Dunaj, Elizabeta Velikopoljska, Eppensteinci, Franc Simonič (bibliograf), Frankovska, Friderik I. Avstrijski, Friderik II. Prepirljivi, Georgenberški sporazum, Gertruda Babenberška, Goriški grofje, Gospodje Ptujski, Grad Žebnik, Grad Maribor, Grad Radeče, Grad Višnja Gora, Gradec, Grofje Bogenski, Helbirga Babenberška, Helena Ogrska, Henrik I. Nemški, Henrik II. Avstrijski, Henrik II. Bavarski, Henrik III. (Koroški), Henrik III. Nemški, Henrik Pfanberški, Judita Schweinfurtska, Konrad I. Nemški, Konrad II. Mazovski, Konrad III. Nemški, Koroška (zvezna dežela), Kranjska, Kranjska krajina, ... Razširi indeks (36 več) »
Agneza Babenberška
Agneza Babenberška (nemško Agnes von Babenberg, poljsko Agnieszka austriacka) iz frankonske veje Babenberžanov je bila kot žena poljskega velikega vojvode Vladislava II. Izgnanca vojvodinja Šlezije in velika vojvodinja Poljske, * ok.
Poglej Babenberžani in Agneza Babenberška
Agneza Waiblinška
''Agneza Waiblinška v babenberškem rodovnem drevesu''. Samostan Klosterneuburg, med 1489 in 1492. Agneza (Neža) Waiblinška ali Nemška, švabska vojvodinja, avstrijska mejna grofica, * 1072, † 24. september 1143, Klosterneuburg.
Poglej Babenberžani in Agneza Waiblinška
Avguštinski samostan Klosterneuburg
Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.
Poglej Babenberžani in Avguštinski samostan Klosterneuburg
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Babenberžani in Avstrija
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Babenberžani in Árpádovci
Žalec
Žalec je mesto s približno 5.000 prebivalci v Sloveniji zahodno od Celja, gospodarsko in upravno središče istoimenske občine.
Poglej Babenberžani in Žalec
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Babenberžani in Bamberg
Barislovci
Barislovci so sklenjeno, deloma enovrstno ravninsko podeželjsko naselje na jugovzhodnem delu Dravskega polja, na levem bregu potoka Polskava, pod Dravinjskimi goricami.
Poglej Babenberžani in Barislovci
Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg
Samostanska cerkev v Klosterneuburgu v Spodnji Avstriji, je avguštinska kanonska samostanska cerkev v Klosterneuburgu, je nekdanja triladijska bazilika s prečno ladjo.
Poglej Babenberžani in Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg
Břetislav I.
Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.
Poglej Babenberžani in Břetislav I.
Bedřih Češki
Bedřih (češko Bedřich, nemško Friedrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1172 do 1173 in ponovno od 1178 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1142, † 25. marec 1189.
Poglej Babenberžani in Bedřih Češki
Benediktinski samostan Melk
Pogled iz zraka Benediktinski samostan Melk (do 19. stoletja tudi samostan Mölk) se nahaja v Spodnji Avstriji, v bližini mesta Melk na desnem bregu Donave.
Poglej Babenberžani in Benediktinski samostan Melk
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Babenberžani in Bernard Spanheimski
Bertold II. Bogenski
Grb grofov Bogenskih Bertold II.
Poglej Babenberžani in Bertold II. Bogenski
Bitka pri Kressenbrunnu
Bitka pri Kressenbrunnu (češko Bitva u Kressenbrunnu, nemško Schlacht bei Kressenbrunn, madžarsko Kroissenbrunni csata) julija 1260 v Spodnji Avstriji je bila bitka med Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko za oblast v vojvodinah Avstriji in Štajerski.
Poglej Babenberžani in Bitka pri Kressenbrunnu
Budimski mir
Z Budimskim mirom (poimenovanem po Budimu, danes delu mesta Budimpešta), sklenjenim 3.
Poglej Babenberžani in Budimski mir
Ditrik II. Mariborski
Ditrik II.
Poglej Babenberžani in Ditrik II. Mariborski
Dravska marka
(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.
Poglej Babenberžani in Dravska marka
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Babenberžani in Dunaj
Elizabeta Velikopoljska
Elizabeta Velikopoljska (poljsko Elżbieta Mieszkówna, češko Eliška Polská) je bila poljska princesa iz dinastije Pjastov, po porokah vojvodinja žena Češke in mejna grofica žena Spodnje Lužice, * okoli 1152, † 2. april 1209.
Poglej Babenberžani in Elizabeta Velikopoljska
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Poglej Babenberžani in Eppensteinci
Franc Simonič (bibliograf)
Franc Simonič, slovenski bibliograf in literarni zgodovinar, * 2. oktober 1847, Ivanjkovci, † 14. julij 1919, Gornja Radgona.
Poglej Babenberžani in Franc Simonič (bibliograf)
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Babenberžani in Frankovska
Friderik I. Avstrijski
| name.
Poglej Babenberžani in Friderik I. Avstrijski
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Babenberžani in Friderik II. Prepirljivi
Georgenberški sporazum
Štajerska (črtasto) ter kasneješe habsburške pridobitve (osvetljeno) Georgenberški sporazum (nemško Georgenberg Handfeste) je bil sporazum med vojvodom Leopoldom V. Avstrijskim in vojvodom Otokarjem IV. Štajerskim, sklenjen 17.
Poglej Babenberžani in Georgenberški sporazum
Gertruda Babenberška
Gertruda Babenberška (češko Gertruda Babenberská) je bila po poroki z vojvodom Vladislavom II. od leta 1140 do svoje smrti vojvodinja žena Češke, * okoli 1118, † 8. april 1150, Praga, Vojvodina Češka.
Poglej Babenberžani in Gertruda Babenberška
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Babenberžani in Goriški grofje
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Babenberžani in Gospodje Ptujski
Grad Žebnik
Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Poskus rekonstrukcije gradu Žebnik Grad Žebnik (nemško Sibenegg, Sybenegk) je bil srednjeveški grad, ki je stal na Žebniški gori zahodno nad zaselkom Njivice pri Radečah.
Poglej Babenberžani in Grad Žebnik
Grad Maribor
Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Mestni grad Maribor na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869 Maribor je v 12.
Poglej Babenberžani in Grad Maribor
Grad Radeče
Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.
Poglej Babenberžani in Grad Radeče
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Babenberžani in Grad Višnja Gora
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Babenberžani in Gradec
Grofje Bogenski
Wittelsbach (upodobitev v slogu okoli leta 1300) Grofje Bogenski so bili vzhodnobavarska plemiška družina.
Poglej Babenberžani in Grofje Bogenski
Helbirga Babenberška
Helbirga Babenberška (češko Helbirga Babenberská) je bila kot žena Bořivoja II. v letih 1100-1107 in 1117-1120 vojvodinja žena Češke, * ni znano, † 13. julij 1142, Göttweig.
Poglej Babenberžani in Helbirga Babenberška
Helena Ogrska
Helena Ogrska (madžarsko Árpád-házi Ilona) iz ogrske dinastije Árpád je bila po poroki z Leopoldom V. Avstrijskim od leta 1177 vojvodinja žena Štajerske in od leta 1192 do 1194 vojvodinja žena Avstrije, * okoli 1199, † 25. december 1199.
Poglej Babenberžani in Helena Ogrska
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Babenberžani in Henrik I. Nemški
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Poglej Babenberžani in Henrik II. Avstrijski
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Babenberžani in Henrik II. Bavarski
Henrik III. (Koroški)
Henrik III.
Poglej Babenberžani in Henrik III. (Koroški)
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Babenberžani in Henrik III. Nemški
Henrik Pfanberški
Henrik Pfanberški (pred 1241 – 24. julij 1282) je bil Pfanberški grof.
Poglej Babenberžani in Henrik Pfanberški
Judita Schweinfurtska
Judita Schweinfurtska (češko Jitka (Judita) ze Schweinfurtu ali Jitka ze Svinibrodu) je bila žena češkega vojvode Břetislava I. in češka vojvodinja, * pred 1003, Nordgau (?), † 2. avgust 1058, Ogrska.
Poglej Babenberžani in Judita Schweinfurtska
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Poglej Babenberžani in Konrad I. Nemški
Konrad II. Mazovski
Konrad II.
Poglej Babenberžani in Konrad II. Mazovski
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Babenberžani in Konrad III. Nemški
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Babenberžani in Koroška (zvezna dežela)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Babenberžani in Kranjska
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Babenberžani in Kranjska krajina
Lešek II. Črni
Lešek II.
Poglej Babenberžani in Lešek II. Črni
Leopold I. Avstrijski
Leopold Slavni (nemško Erlauchte) iz rodbine Babenberžanov je bil od leta 976 do svoje smrti avstrijski mejni grof, * okoli 940, † 10. julij 994, Würzburg, Frankonija.
Poglej Babenberžani in Leopold I. Avstrijski
Leopold V. Avstrijski
Leopold V. Krepostni (nemško Tugendhafte) iz dinastije Babenberžanov je bil od leta 1177 vojvoda Avstrije in od leta 1192 do svoje smrti vojvoda Štajerske, * 1157, † 31. december 1194.
Poglej Babenberžani in Leopold V. Avstrijski
Leopold VI. Avstrijski
Leopold VI.
Poglej Babenberžani in Leopold VI. Avstrijski
Liutpold III. Žovneški
Pogodba med Ulrikom in Liutpoldom III. z dne 14. maj 1262 nosi Ulrikov pečat. S to dedno pogodbo je bila ohranjena enotnost rodbinskih posesti Liutpold III.
Poglej Babenberžani in Liutpold III. Žovneški
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Babenberžani in Mejna grofija Avstrija
Mješko III. Stari
Mješko III.
Poglej Babenberžani in Mješko III. Stari
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Babenberžani in Mongolsko cesarstvo
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Babenberžani in Nadvojvodina Avstrija
Ostrovrharji
Ostrovrharji so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu.
Poglej Babenberžani in Ostrovrharji
Otokar II. Štajerski
Otokar II.
Poglej Babenberžani in Otokar II. Štajerski
Otokar IV. Štajerski
Otokar IV.
Poglej Babenberžani in Otokar IV. Štajerski
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Babenberžani in Otokarji
Oton II. Bavarski
Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.
Poglej Babenberžani in Oton II. Bavarski
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Babenberžani in Otoni
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Babenberžani in Pfanberški grofje
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Babenberžani in Plemenska vojvodina Saška
Privilegium minus
Privilegium minus (slovensko Mali privilegij) je oznaka listine, ki jo je izdal cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarossa 17.
Poglej Babenberžani in Privilegium minus
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Babenberžani in Salijci
Samostan Heiligenkreuz
Pogled z juga na samostan Heiligenkreuz v Wienerwaldu Samostan Heiligenkreuz je cistercijanski samostan (OCist) pri Heiligenkreuzu v Dunajskem gozdu (Wienerwald) v Spodnji Avstriji.
Poglej Babenberžani in Samostan Heiligenkreuz
Sela, Videm
Sela, tudi Sela pri Ptuju, so naselje v Občini Videm.
Poglej Babenberžani in Sela, Videm
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Babenberžani in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica zajema osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Babenberžani in Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica
Seznam osebnosti iz Občine Vipava
Seznam osebnosti iz občine Vipava vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Babenberžani in Seznam osebnosti iz Občine Vipava
Teodora Angelina
Teodora Angelina (grško Θεοδώρα Αγγελίνα, Theodóra Angelína) je bila žena vojvode Leopolda VI. Avstrijskega in kot taka vojvodinja Štajerske in Avstrije, * 1190, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, 22./23.
Poglej Babenberžani in Teodora Angelina
Ulrik II. Vovbrški
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.
Poglej Babenberžani in Ulrik II. Vovbrški
Venčeslav I. Češki
Venčeslav I. Češki (češko Václav I), znan kot Enooki, je bil od leta 1230 do 1253 kralj Češke, * okoli 1205, † 23. september 1253.
Poglej Babenberžani in Venčeslav I. Češki
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Babenberžani in Vladarska rodbina
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Babenberžani in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Babenberžani in Vojvodina Bavarska
Wachau
Wachau (poudarek na zadnjem zlogu: "Wacháu") je pokrajina v Spodnji Avstriji, dolina Donave med Melkom in Kremsom, približno 80 kilometrov zahodno od Dunaja.
Poglej Babenberžani in Wachau
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Babenberžani in Zgodovina Slovenije
1012
1012 (MXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Babenberžani in 1012
1186
1186 (MCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Babenberžani in 1186
1230
1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Babenberžani in 1230
1246
1246 (MCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Babenberžani in 1246
Prav tako znan kot Babenberg.