Odpri v Google MapsKazalo
49 odnosi: Ahmed III., Aleksander Danilovič Menšikov, Ana Ruska, Astrahanski kanat, Černigov, Baltadži Mehmed Paša, Beograjski mir, Derviš Ali Astrahanski, Donski kozaki, Evlija Čelebi, Feodozija, Fjodor Matvejevič Apraksin, Genovska republika, Grigorij Potemkin, Ibn Batuta, Irina Koržanenko, Kalmiški kanat, Karlovški mir, Kneževina Moldavija, Konstantinopelski mirovni sporazum (1700), Krim (polotok), Krimski kanat, Kučukkajnarški mir, Mehmed Paša Sokolović, Mihael Ruski, Mustafa II., Peter Us, Peter Veliki, Prekop Volga–Don, Rostov na Donu, Ruski imperij, Rusko carstvo, Rusko-turška vojna (1568–1570), Rusko-turška vojna (1686–1700), Selim II., Selim III., Seznam mest v Rusiji, Seznam rek v Evropi, Stavropol, Tamara Bikova, Tanais, Toktamiš, Velika severna vojna, Velika turška vojna, Volška Bolgarija, Volški Tatari, Vorošilovski most, Zlata horda, 1332.
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Azov in Ahmed III.
Aleksander Danilovič Menšikov
Aleksander Danilovič Menšikov (Александр Данилович Меншиков), ruski knez, državnik, maršal, admiral, zaupnik carja Petra Velikega in cesarice Katarine I., * 16. november 1673, Moskva, † 23. november (12. november, ruski koledar) 1729, Berjozovo, Tobolska gubernija.
Poglej Azov in Aleksander Danilovič Menšikov
Ana Ruska
Ana Ivanovna (rusko: Анна Ивановна), ruska carica, * 7. februar (28. februar, ruski koledar) 1693, Moskva, † 28. oktober (17. oktober) 1740, Sankt Peterburg.
Poglej Azov in Ana Ruska
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Azov in Astrahanski kanat
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Azov in Černigov
Baltadži Mehmed Paša
Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Azov in Baltadži Mehmed Paša
Beograjski mir
Beograjski mir ali Beograjski sporazum je bil mirovni sporazum, ki sta ga 18. septembra 1739 v Beogradu podpisali Habsburška monarhija in Osmansko cesarstvo.
Poglej Azov in Beograjski mir
Derviš Ali Astrahanski
Derviš Ali Astrahanski (urdujsko, perzijsko in arabsko درویش علی, Derviš Ali, rusko Дервиш-Али, Derviš-Ali, tatarsko Därwiş Ğäli xan, Derviš Ali Kan) je bil kan Astrahanskega kanata, ki je vladal leta 1537-1540, 1550-1552 in od leta 1554 do propada kanata leta 1556,* ni znano, okrog † 1558.
Poglej Azov in Derviš Ali Astrahanski
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Azov in Donski kozaki
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Azov in Evlija Čelebi
Feodozija
Feodozija (rusko Феодо́сия: Feodо́sija, ukrajinsko Феодо́сія: Feodо́sija iz grškega: Theodosía) je mesto z 69.461 prebivalci.
Poglej Azov in Feodozija
Fjodor Matvejevič Apraksin
Fjodor Matvejevič Apraksin (Фёдор Матве́евич Апра́ксин), ruski mornariški častnik, * 7. december 1661, † 21. november 1728, Moskva.
Poglej Azov in Fjodor Matvejevič Apraksin
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Azov in Genovska republika
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Azov in Grigorij Potemkin
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Azov in Ibn Batuta
Irina Koržanenko
Irina Nikolajevna Koržanenko, ruska atletinja, * 16. maj 1974, Azov, Sovjetska zveza.
Poglej Azov in Irina Koržanenko
Kalmiški kanat
Kalmiški kanat (kalmiško Хальмг хана улс, Halimg hana uls, rusko Калмыцкое ханство, Kalmickoe hanstvo) je bio ojratski mongolski kanat v Evrazijski stepi.
Poglej Azov in Kalmiški kanat
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Azov in Karlovški mir
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Azov in Kneževina Moldavija
Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Konstantinopelski mirovni sporazum (rusko Константинопольский мирный договор (1700), Konstantinopoljskij mirovnij dogovor, turško İstanbul Antlaşması (1700)), ki sta ga 13. julija 1700 podpisala Rusko carstvo in Osmansko cesarstvo, je bil sklepni dokument, s katerim se je končala rusko-turška vojna 1686-1700.
Poglej Azov in Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Azov in Krim (polotok)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Azov in Krimski kanat
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Azov in Kučukkajnarški mir
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Azov in Mehmed Paša Sokolović
Mihael Ruski
Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.
Poglej Azov in Mihael Ruski
Mustafa II.
Mustafa II. je bil od leta 1695 do 1703 sultan Osmanskega cesarstva, * 6. februar 1664, † 29. december 1703.
Poglej Azov in Mustafa II.
Peter Us
Peter Us, slovenski biolog in srednješolski profesor, ruskega rodu, * 20. oktober 1897, Aleksandrovka pri Azovu, Voroneška gubernija, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 5. september 1977, Ljubljana.
Poglej Azov in Peter Us
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Azov in Peter Veliki
Prekop Volga–Don
Leninov prekop Volga – Don (rusko: Волго-Донской судоходный канал имени, В. И. Ленина, Volga-Donskoy soudokhodniy kanal imeni V. I. Lenina, skrajšano ВДСК, VDSK) je prekop, ki povezuje reko Volgo in reko Don med njunima najbližjima točkama.
Poglej Azov in Prekop Volga–Don
Rostov na Donu
Pogled na Rostov na Donu ponoči z levega brega Dona, 2007 Rostov na Donu je pristaniško mesto v Rusiji.
Poglej Azov in Rostov na Donu
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Azov in Ruski imperij
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Azov in Rusko carstvo
Rusko-turška vojna (1568–1570)
Rusko-turška vojna je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom med letoma 1568 in 1570.
Poglej Azov in Rusko-turška vojna (1568–1570)
Rusko-turška vojna (1686–1700)
Rusko-turška vojna 1686–1700 je bila del skupnih evropskih prizadevanj za izgon Osmanskega cesarstva iz Evrope.
Poglej Azov in Rusko-turška vojna (1686–1700)
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Azov in Selim II.
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Poglej Azov in Selim III.
Seznam mest v Rusiji
Seznam mest v Rusiji. 1.
Poglej Azov in Seznam mest v Rusiji
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Azov in Seznam rek v Evropi
Stavropol
Stavropol (Ста́врополь) je največje in glavno mesto Stavropolskega okraja v Rusiji.
Poglej Azov in Stavropol
Tamara Bikova
Tamara Vladimirovna Bikova, ruska atletinja, * 21. december 1958, Azov, Sovjetska zveza.
Poglej Azov in Tamara Bikova
Tanais
Tanais (grško Τάναϊς Tánaïs; rusko: Танаис) je bilo starogrško mesto v delti reke Don, ki so ga v klasični antiki imenovali Maeotska barja.
Poglej Azov in Tanais
Toktamiš
Toktamiš (tatarsko Тухтамыш, Tuktamiš, mongolsko Тохтамыш, Tohtamiš) je bil kan Modre horde, ki je Modro in Belo hordo, dela Zlate horde, za nekaj časa ponovno združil v enotno državo, * okoli 1342, Modra horda, † 1406, Sibirija.
Poglej Azov in Toktamiš
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Azov in Velika severna vojna
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Azov in Velika turška vojna
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Azov in Volška Bolgarija
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Azov in Volški Tatari
Vorošilovski most
Vorošilovski most (rusko: Вороши́ловский мо́ст) je most čez reko Don v Rostovu na Donu, Rusija.
Poglej Azov in Vorošilovski most
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Azov in Zlata horda
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Azov in 1332