Kazalo
11 odnosi: Abdi-Aširta, Amarnska pisma, Amurru, Aziru, Ehnaton, Kanaan, Nija, Rib-Hadda, Sumur, Tell Kazel, Tunip.
Abdi-Aširta
300px Abdi-Aširta je bil vladar kraljestva Amurru, ki je vladal v 14.
Poglej Aziru in Abdi-Aširta
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Aziru in Amarnska pisma
Amurru
Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr.
Poglej Aziru in Amurru
Aziru
Amarnsko pismo Aziruja faraonu (EA 161: ''Odsotnost pojasnjena''), Britanski muzej, LondonMoran (1970): ''The Amarna Letters'', EA 161, "An absence explained,'' str. 247-248. Aziru je bil kanaanski vladar Amurruja, sodobnega Libanona, ki je vladal v 14.
Poglej Aziru in Aziru
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Aziru in Ehnaton
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Aziru in Kanaan
Nija
Bližnji vzhod v 15. stoletju pr. n. št. Nija, Nije, Ni (Tutmoz I.), Nii (Amarnska pisma) ali Nihe je bilo staroveško kraljestvo v Siriji ali Severni Siriji.
Poglej Aziru in Nija
Rib-Hadda
Ahajsko-mikenska civilizacija Rib-Hadda, tudi Rib-Addi, Rib-Addu ali Rib-Adda, je bil kralj Biblosa sedi 14.
Poglej Aziru in Rib-Hadda
Sumur
Sumur (biblijsko hebrejsko צְמָרִי, egipčansko Smr, akadsko Sumuru, asirsko Simirra) je bilo feničansko mesto in veliko trgovsko središče v sedanji Siriji.
Poglej Aziru in Sumur
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Poglej Aziru in Tell Kazel
Tunip
Tunip (egipčansko Tenep) je bil v obdobju Amarnskih pisem (1350-1335 pr. n. št.) mestna država v zahodni Siriji.
Poglej Aziru in Tunip