Kazalo
104 odnosi: Adalgizel, Ajstulf, Andelotski sporazum, Anzegizel, Arnulf iz Metza, Atanagild, Autari, Šampanja (provinca), Švabska vojvodina, Barberinijev diptih, Berhar, Bitka pri Soissonsu (718), Bitka pri Tertryju, Bitka pri Toursu, Brunhilda Avstrazijska, Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Dagobert I., Dagobert II., Dagobert III., Ebroin, Fastrada, Frankovski jezik, Frankovsko cesarstvo, Galsvinta, Grasulf I. Furlanski, Grimoald I., Grofija Flandrija, Haribert I., Haribert II., Hildebert II., Hildebert Posvojeni, Hilderik II., Hilderik III., Hilperik I., Hilperik II., Karel Martel, Karel Veliki, Karlman (majordom), Karlman I., Köln, Klodvik II., Klodvik III., Klodvik IV., Klotar II., Klotar III., Klotar IV., Limburg (Nizozemska), Merovingi, Metz, Nevstrija, ... Razširi indeks (54 več) »
Adalgizel
Adalgizel ali Adalgis (latinsko Adalgiselus ducis, vojvoda Adalgizel) je bil frankovski vojvoda in dvorni majordom Avstrazije, * ni znano, † ni znano.
Poglej Avstrazija in Adalgizel
Ajstulf
Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.
Poglej Avstrazija in Ajstulf
Andelotski sporazum
Guntram in Hilderik II.; ''Grandes Chroniques de France'' Andelotski sporazum je bil sporazum, ki sta ga 28.
Poglej Avstrazija in Andelotski sporazum
Anzegizel
Ansegisel, tudi Ansgise, Ansegus ali Anhises, je bil sin škofa Arnulfa in njegove žene Dode, * okoli 610, † po 657, vendar pred 679.
Poglej Avstrazija in Anzegizel
Arnulf iz Metza
Sveti Arnulf iz Metza (francosko Arnoul ali Arnoulf) je bil frankovski škof Metza in svetovalec merovinškega avstrazijskega dvora.
Poglej Avstrazija in Arnulf iz Metza
Atanagild
Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.
Poglej Avstrazija in Atanagild
Autari
Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Avstrazija in Autari
Šampanja (provinca)
Šampanja (Champagne, francoska izgovorjava: ) je bila provinca na severovzhodu Francoskega kraljestva, zdaj najbolj znana kot vinska regija Šampanja za peneče belo vino, ki nosi to ime v današnji Franciji.
Poglej Avstrazija in Šampanja (provinca)
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Avstrazija in Švabska vojvodina
Barberinijev diptih
Barberinijev diptih ali Barberinijeva slonovina je bizantinski list iz cesarskega diptiha iz pozne antike, zdaj v Louvru v Parizu.
Poglej Avstrazija in Barberinijev diptih
Berhar
Berhar je bil leta 686 in 687 dvorni majordom Nevstrije in Burgundije, * ni znano, † 688.
Poglej Avstrazija in Berhar
Bitka pri Soissonsu (718)
Bitka pri Soissonsu leta 718 je bila zadnja velika bitka v državljanski vojni med nasledniki Pipina Herstalskega.
Poglej Avstrazija in Bitka pri Soissonsu (718)
Bitka pri Tertryju
Bitka pri Tertryju je bila pomembna bitka med vojskama nevstrijskega in burgundskega majordoma Berharja na eni in avstrazijskega majordoma Pipina Herstalskega na drugi, ki se je dogajala leta 687 v sedanji severni Franciji.
Poglej Avstrazija in Bitka pri Tertryju
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Poglej Avstrazija in Bitka pri Toursu
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Poglej Avstrazija in Brunhilda Avstrazijska
Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.
Poglej Avstrazija in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
Dagobert I.
Dagobert I. je bil kralj Avstrazije (623–634), kralj vseh Frankov (629–634) in kralj Nevstrije in Burgundije (629–639), * okoli 603, † 19. januar 639.
Poglej Avstrazija in Dagobert I.
Dagobert II.
Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.
Poglej Avstrazija in Dagobert II.
Dagobert III.
Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.
Poglej Avstrazija in Dagobert III.
Ebroin
Ebroin je bil od leta 658 do 673 in 675 do svoje smrti dvorni majordom Nevstrije, * ni znano, † 681.
Poglej Avstrazija in Ebroin
Fastrada
Fastrada je bila frankovska plemkinja, hčerka vplivnega avstrazijskega grofa Rudolfa in njegove žene Ede Bavarske in tretja žena Karla Velikega, * okoli 765, Ingelheim, † 10. avgust 794, Frankfurt na Majni.
Poglej Avstrazija in Fastrada
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Poglej Avstrazija in Frankovski jezik
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Avstrazija in Frankovsko cesarstvo
Galsvinta
Galsvinta je bila leta 567 in 568 kraljica frankovskega kraljestva Nevstrija, * 540,Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 568, Soissons, Nevstrija.
Poglej Avstrazija in Galsvinta
Grasulf I. Furlanski
Grasulf I (umrl po 571) je bil Alboinov brat, prvi lombardski kralj Italije in morda prvi vojvoda Furlanije.
Poglej Avstrazija in Grasulf I. Furlanski
Grimoald I.
Grimoald I. ali Grimoald Starejši (francosko Grimaud l'Ainé) je bil od leta 643 do 656 dvorni majordom Avstrazije, * 615, † 657 ali 661.
Poglej Avstrazija in Grimoald I.
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Avstrazija in Grofija Flandrija
Haribert I.
Haribert I. (francosko Caribert, latinsko) je bil drugi najstarajši sin frankovskega kralja Klotarja I. in Ingunde in kralj Pariza, ki je vladal od leta 561 do 567, * okoli 517, † december 567.
Poglej Avstrazija in Haribert I.
Haribert II.
Haribertovo Akvitansko kraljestvo (zeleno) Haribert II. je bil sin frankovskega kralja Klotarja II. in njegove mlajše žene Sihilde, ki je od leta 629 do 632 vladal kot kralj Akvitanije s prestolnico v Toulouseu, * 607/618, † 8. april 632, Blaye.
Poglej Avstrazija in Haribert II.
Hildebert II.
Hildebert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, v katero je takrat spadala tudi Provansa, ki je vladal od leta 575 do svoje smrti, * 4. april 570, † marec 595.
Poglej Avstrazija in Hildebert II.
Hildebert Posvojeni
Hildebert Posvojeni (latinsko) ali Hildebert III. je bil od leta 656 do 661 kralj Avstrazije, * okoli 650, † 18. oktober 662.
Poglej Avstrazija in Hildebert Posvojeni
Hilderik II.
Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije.
Poglej Avstrazija in Hilderik II.
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Poglej Avstrazija in Hilderik III.
Hilperik I.
Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.
Poglej Avstrazija in Hilperik I.
Hilperik II.
Hilperik II., rojen kot Danijel, je bil od leta 715 kralj Nevstrije in od leta 719 do smrti kralj vseh Frankov, * 670, 672 ali 673, † 9. februar 721, Attigny.
Poglej Avstrazija in Hilperik II.
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Avstrazija in Karel Martel
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Avstrazija in Karel Veliki
Karlman (majordom)
Karlman, frankovski vojskovodja, majordom Avstrazije, * okoli 714, † 17. avgust 754, Vienne.
Poglej Avstrazija in Karlman (majordom)
Karlman I.
Sarkofag, v katerem je pokopan Karlman I. Karlman I., frankovski kralj, * 751, † 4. december 771, Samoussy, Aisne, Francija.
Poglej Avstrazija in Karlman I.
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Avstrazija in Köln
Klodvik II.
Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.
Poglej Avstrazija in Klodvik II.
Klodvik III.
Klodvik III., včasih tudi Klodvik Avstrazijski, je bil od leta 675 do 676 kralj Avstrazije, * ni znano, † 676.
Poglej Avstrazija in Klodvik III.
Klodvik IV.
Pisna razsodba Klodvika IV., objavljena 28. februarja 693 Klodvik IV. (če se nekega drugega Klodvika III. šteje za uzurpatorja, je Klodvik III.) je bil sin Teoderika III. in od leta 691 do svoje smrti izključni kralj Frankov, * 682, † 695.
Poglej Avstrazija in Klodvik IV.
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Poglej Avstrazija in Klotar II.
Klotar III.
Klotar III. je bil najstarejši sin kralja Nevstrije in Burgundije Klodvika II. in kraljice Baltilde.
Poglej Avstrazija in Klotar III.
Klotar IV.
Klotar IV. je bil v letih 717-718 kralj Avstrazije, * okoli 685, † 718.
Poglej Avstrazija in Klotar IV.
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Avstrazija in Limburg (Nizozemska)
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Avstrazija in Merovingi
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Avstrazija in Metz
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Avstrazija in Nevstrija
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Poglej Avstrazija in Pipin Herstalski
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27.
Poglej Avstrazija in Pipin Landenski
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Avstrazija in Pipin Mali
Pipinidi
Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.
Poglej Avstrazija in Pipinidi
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Avstrazija in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Avstrazija in Porenje
Rado (majordom)
Rado ali Radon je bil sin svetega Avtarija in brat svetega Ouena Rouenskega in od leta 613 do 617 dvorni majordom Burgundije, * ni znano, † okoli 620.
Poglej Avstrazija in Rado (majordom)
Ripuarski Franki
Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.
Poglej Avstrazija in Ripuarski Franki
Rouergue
Grb province Rouergue Rouergue je nekdanja francoska provinca s središčem v Rodezu, na severu omejena z Auvergne, na vzhodu na Gévaudan, na jugu in jugozahodu na Languedoc, na zahodu pa na Quercy.
Poglej Avstrazija in Rouergue
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Avstrazija in Samova plemenska zveza
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Avstrazija in Seznam frankovskih kraljev
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Poglej Avstrazija in Sigibert I.
Sigibert II.
Sigibert II. ali Sigisberg II. je bil nezakonski sin Ermenberge in kralja Teoderika II., po katerem je leta 613 nasledil kraljestvi Burgundija in Avstrazija, * 602, † 613.
Poglej Avstrazija in Sigibert II.
Sigibert III.
Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.
Poglej Avstrazija in Sigibert III.
Stolnica svetega Petra, Worms
Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.
Poglej Avstrazija in Stolnica svetega Petra, Worms
Sveti Hubert
Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.
Poglej Avstrazija in Sveti Hubert
Sveti Lambert
Lambert iz Maastrichta, običajno imenovan sveti Lambert (srednja nizozemščina: Sint-Lambrecht; Limburško: Lambaer, Baer, Bertus; 636 – c. 705 AD) je bil škof v Maastrichtu-Liège (Tongerenu) od okoli leta 670 do svoje smrti.
Poglej Avstrazija in Sveti Lambert
Sveti Vilibrord
Vilibrord (658 – 7. november 739) je bil anglosaksonski misijonar in svetnik, znan kot »apostol Frizijcev« v sodobni Nizozemski.
Poglej Avstrazija in Sveti Vilibrord
Teodebald
Frankovsko kraljestvo ob Teodebaldovi smrti Teodebald ali Teudebald (francosko Thibaud ali Théodebald, nemško Theudowald) je bil sin frankovskega kralja Teodeberta I. in Devterije in od leta 548 do 555 kralj Avstrazije (Metz in Reims), * okoli 535, † 555.
Poglej Avstrazija in Teodebald
Teodebert I.
solidus iz leta 545 Teodebert I. (francosko Thibert ali Théodebert) je bil frankovski kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 533 do svoje smrti, * okoli 500, † 547 ali 548.
Poglej Avstrazija in Teodebert I.
Teodebert II.
Teodebert II. (frankovsko Thiodoberkht, francosko Thibert ali Théodebert) je bil od leta 595 do 612 kralj Avstrazije, * 585, † junij 612, Chalon-sur-Saône.
Poglej Avstrazija in Teodebert II.
Teoderik I.
Jean Dassier (18. stoletje): Teoderik I. Teoderik I. ali Teodorik I. (francosko Thierry) je bil frankovski kralj Avstrazije (Metz in Reims), ki je vladal od leta 511 do 533 ali 534, * okoli 485, † 534.
Poglej Avstrazija in Teoderik I.
Teoderik II.
Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.
Poglej Avstrazija in Teoderik II.
Teoderik III.
Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.
Poglej Avstrazija in Teoderik III.
Teodoald
Teodoald ali Teodald je bil po smrti svojega starega očeta Pipina Herstalskega nekaj časa leta 714 dvorni majordom Avstrazije, * 707 ali 708, † 741 Leta 715 je plemstvo za majordoma Nevstrije razglasilo Ragenfrida, za majordoma Avstrazije pa Karla Martela.
Poglej Avstrazija in Teodoald
Valenciennes
Bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon Muzej lepih umetnosti Valenciennes (nizozemsko Valencijn) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Avstrazija in Valenciennes
Varnahar II.
Varnahar II. (francosko Warnachaire ali Garnier) je bil od leta 612 do 617 dvorni majordom Avstrazije in od leta 617 do 626 majordom Burgundije, * ni znano, † 626, 627 ali 628, Mâcon.
Poglej Avstrazija in Varnahar II.
Widukind Corveyski
Cerkev Corveyske opatije Widukind Corveyski, srednjeveški saški kronist, avtor kronike Res gestae Saxonicae sive annalium libri tres (Dejanja Sasov ali letopisi v treh knjigah), pomembnega vira podatkov za zgodovino Nemčije 10.
Poglej Avstrazija in Widukind Corveyski
Wogastisburg
Wogastisburg je bil grad ali utrdba v Srednji Evropi, kjer se je po poročilu Fredegarjeve kronike leta 631 odvijala bitka med Slovani (Sclav, cognomento Winidi) pod poveljstvom kralja Sama in Franki pod poveljstvom kralja Dagoberta I. Merovinškega.
Poglej Avstrazija in Wogastisburg
18. oktober
18.
Poglej Avstrazija in 18. oktober
23. december
23.
Poglej Avstrazija in 23. december
29. januar
29.
Poglej Avstrazija in 29. januar
4. april
4.
Poglej Avstrazija in 4. april
535
535 (DXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Avstrazija in 535
555
555 (DLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Avstrazija in 555
570
570 (DLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Avstrazija in 570
575
575 (DLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Avstrazija in 575
585
585 (DLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Avstrazija in 585
587
587 (DLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Avstrazija in 587
595
595 (DXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Avstrazija in 595
602
602 (DCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Avstrazija in 602
612
612 (DCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Avstrazija in 612
613
613 (DCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Avstrazija in 613
615
615 (DCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Avstrazija in 615
626
626 (DCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Avstrazija in 626
630
630 (DCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Avstrazija in 630
650
650 (DCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Avstrazija in 650
656
656 (DCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Avstrazija in 656
657
657 (DCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Avstrazija in 657
662
662 (DCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Avstrazija in 662
679
679 (DCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Avstrazija in 679
707
707 (DCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Avstrazija in 707
708
708 (DCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Avstrazija in 708
741
741 (DCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Avstrazija in 741