Kazalo
66 odnosi: Agri decumates, Aleksandrijska knjižnica, Alemani, Antoninijan, As (rimski kovanec), Avrelijanov zid, Avrelijanova Dakija, Denarij, Egipt (rimska provinca), Florijan (rimski cesar), Galci, Galien, Galski imperij, Goti, Gundišapur, Ilirik (rimska provinca), Jutungi, Kasij Longin, Klavdij II. Gotski, Kniva, Konstancij Klor, Kriza tretjega stoletja, Kvintil (rimski cesar), Laktancij, Maksimijan, Mark Klavdij Tacit, Marsovo polje, Rim, Mezija, Orléans, Palestinska Sirija, Palmira, Palmirsko cesarstvo, Papež Feliks I., Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu, Prob, Ratiaria, Rim, Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Salonin, Serapeum, Servijev zid, Sesterc, Seznam rimskih cesarjev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Singidunum, Sirmij, ... Razširi indeks (16 več) »
Agri decumates
Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.
Poglej Avrelijan in Agri decumates
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Avrelijan in Aleksandrijska knjižnica
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Avrelijan in Alemani
Antoninijan
Antoninijani:1. vrsta: Elagabal (srebro, 218–222), Trajan Decij (srebro, 249–251), Galien (bilon, 253–268, azijska kovnica) 2. vrsta: Galien (baker, 253–268), Avrelijan (posrebren, 270–275), barbarski radiat (baker), barbarski radiat (baker) Antoninijan (latinsko) je bil kovanec Rimskega cesarstva, vreden dva denarija.
Poglej Avrelijan in Antoninijan
As (rimski kovanec)
Æ (''aes grave'') as iz obdobja 240-225 pr n. št. As (latinsko, mn., včasih tudi, prevedeno v grščino kot ἀσσάριον), je bil bronast, kasneje bakren kovanec Rimske republike in Rimskega cesarstva.
Poglej Avrelijan in As (rimski kovanec)
Avrelijanov zid
Zemljevid starodavnega Rima z Avrelijevim zidom (rdeča črta) in vrati. Prikazan je tudi Servijev zid iz 4. stoletja pr. n. št. (modra črta). Hribovje in sedem rimskih gričev so prikazani rožnato, z imeni; nižine so v beli barvi. Avrelijanov zid (italijansko Mura aureliane) je niz mestnih obzidij, zgrajenih med letoma 271 in 275 v Rimu v Italiji, v času vladavine rimskih cesarjev Avrelijana in Proba.
Poglej Avrelijan in Avrelijanov zid
Avrelijanova Dakija
Avrelijanova Dakija (latinsko), provinca poznega Rimskega cesarstva, ki jo je ustanovil cesar Avrelijan (vladal 270–275) po umiku iz Dakije na desni breg Donave leta 271.
Poglej Avrelijan in Avrelijanova Dakija
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Avrelijan in Denarij
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Avrelijan in Egipt (rimska provinca)
Florijan (rimski cesar)
Mark Anij Florijan (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal od smrti svojega polbrata Tacita julija 276 do svojega umora septembra istega leta, * 19. avgust 232, Terni, Umbrija, Italija, † 9. september 276, Tarz, Kilikija.
Poglej Avrelijan in Florijan (rimski cesar)
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Avrelijan in Galci
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Avrelijan in Galien
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej Avrelijan in Galski imperij
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Avrelijan in Goti
Gundišapur
Gundišapur (srednjeperzijsko 𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩,Weh-Andiōk-Šābuhr; novoperzijsko گندیشاپور, Gondēshāpūr) je bil intelektualno središče Sasanidskega cesarstva in dom Akademije Gundišapurja, ki jo je ustanovil sasanidski kralj Šapur I.
Poglej Avrelijan in Gundišapur
Ilirik (rimska provinca)
Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.
Poglej Avrelijan in Ilirik (rimska provinca)
Jutungi
Spominski kamen iz Augsburga Jutungi (alemansko Juthungen, grško Iouthungoi, latinsko Iuthungi) so bili germansko pleme, ki je živelo na ozemlju severno od Donave in Altmühla v sedanji nemški zvezni deželi Bavarski.
Poglej Avrelijan in Jutungi
Kasij Longin
Kasij Longin, grški retorik, filozof in kritik, * 213, † 273, Palmira.
Poglej Avrelijan in Kasij Longin
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Avrelijan in Klavdij II. Gotski
Kniva
Gotska invazija v Mezijo leta 250-251 Kniva (gotsko 𐌺𐌽𐌹𐍅𐌰, Kniwa, latinsko Cniva), gotski kralj, * 3. stoletje, † verjetno 271.
Poglej Avrelijan in Kniva
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Avrelijan in Konstancij Klor
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Avrelijan in Kriza tretjega stoletja
Kvintil (rimski cesar)
Mark Avrelij Klavdij Kvintil (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal nekaj tednov ali največ šest mesecev leta 270, * ni znano, Sirmium, Spodnja Panonija, † 270, Aquileia, Italija.
Poglej Avrelijan in Kvintil (rimski cesar)
Laktancij
Laktancij (lat. Lucius Lactantius Cæcilius Firmianus), rimski krščanski teolog filozof, učitelj retorike, * 250, Severna Afrika, † 340, Trier, Nemčija.
Poglej Avrelijan in Laktancij
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Avrelijan in Maksimijan
Mark Klavdij Tacit
Mark Klavdij Tacit (latinsko) je bil od leta 275 do 276 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 200, Interamna, Rimska Italija, junij 276, Tiana, Kapadokija.
Poglej Avrelijan in Mark Klavdij Tacit
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Poglej Avrelijan in Marsovo polje, Rim
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Avrelijan in Mezija
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Avrelijan in Orléans
Palestinska Sirija
Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).
Poglej Avrelijan in Palestinska Sirija
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Avrelijan in Palmira
Palmirsko cesarstvo
Palmirsko cesarstvo (260–273) je bilo cesarstvo, ki se je med krizo tretjega stoletja odcepilo od Rimskega imperija.
Poglej Avrelijan in Palmirsko cesarstvo
Papež Feliks I.
Sveti Feliks, papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 3. stoletje po Kr.
Poglej Avrelijan in Papež Feliks I.
Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu
Preganjanje Kristjanov v rimskem cesarstvu je bil proces, ki se je dogajal sporadično več kot dve stoletji in je v veliki meri slonel ne le na uradnih preganjanjih, ki so jih organizirali cesarji, temveč je temeljil tudi na samoiniciativnosti posameznih lokalnih oblasti in prebivalstva samega.
Poglej Avrelijan in Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Poglej Avrelijan in Prob
Ratiaria
Severni Balkan v 6. stoletju dekurionu in pontifiku rimske kolonije Ratiaria; napis se glasi: D (is) M (Anibus) / L (uci) Tetti / Rufi dec(urionis) / Pontif (ICIS) / col (onia) Svet (Iaria) / Fonteia / nus frat (s); lapidarij Narodnega arheološkega institute in muzeja, Sofija Ratiaria Raetiaria, Retiaria, Reciaria ali Razaria (bolgarsko Рациария, Raciarija, grško, Razaría metrópolis) je bilo mesto, ki so ga v 4.
Poglej Avrelijan in Ratiaria
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Avrelijan in Rim
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Avrelijan in Rimska Britanija
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Avrelijan in Rimska Dakija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Avrelijan in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Avrelijan in Rimsko cesarstvo
Salonin
Publij Licinij Kornelij Salonin Valerijan je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 258 do 260, * okoli 242, † 260, Colonia Agrippina, Germanija.
Poglej Avrelijan in Salonin
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Avrelijan in Serapeum
Servijev zid
Servijev zid (latinsko Murus Servii Tullii, italijansko Mura Serviane) je bila antična rimska obrambna pregrada, zgrajena okoli mesta Rim v začetku 4.
Poglej Avrelijan in Servijev zid
Sesterc
Sesterc cesarja Galiena (253–268) Sesterc (latinsko ali samo) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval semis-tertius – poltretji, ker je bil vreden 2 ½ asa.
Poglej Avrelijan in Sesterc
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Avrelijan in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Avrelijan in Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Avrelijan in Seznam zgodovinskih vsebin
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Poglej Avrelijan in Singidunum
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Avrelijan in Sirmij
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Avrelijan in Sremska Mitrovica
Tanukidi
Tanukidi (arabsko التنوخيون) ali Tanuk (arabsko تنوخ) so bili zveza arabskih plemen, včasih imenovanih Saraceni.
Poglej Avrelijan in Tanukidi
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Avrelijan in Tervingi
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Avrelijan in Tetrarhija
Tiana
Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.
Poglej Avrelijan in Tiana
Ticinum
Konstantinov zlatnik, kovan v Ticinumu leta 313 Ticinum, sodobna Pavia, je bil antično mesto v Transpadanski Galiji ob reki z enakim imenom (sodobni Ticino), malo pred njenim izlivom v reko Pad.
Poglej Avrelijan in Ticinum
Trajanov most
Trajanov most (srbsko: Трајанов мост, Trajanov Most, romunsko Podul lui Traian) ali Most Apollodorus čez Donavo je bil rimski segmentni ločni most, prvi most, ki je bil zgrajen na spodnji Donavi.
Poglej Avrelijan in Trajanov most
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Avrelijan in Trakija (rimska provinca)
Trastevere
Trastevere je 13.
Poglej Avrelijan in Trastevere
Ulpia Noviomagus Batavorum
Model vojaškega tabora na Hunnerbergu, razstavljen v ''Muzej Het Valkhof'' v Nijmegenu Ulpia Noviomagus Batavorum je ime mesta Nijmegen v poznorimskem času; predpona Ulpia se nanaša na cesarja Marcus Ulpius Trajana, zaradi česar je mogoče datirati ime v leto 104 našega štetja.
Poglej Avrelijan in Ulpia Noviomagus Batavorum
V. legija Macedonica
Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.
Poglej Avrelijan in V. legija Macedonica
Valerijan (rimski cesar)
Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.
Poglej Avrelijan in Valerijan (rimski cesar)
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Avrelijan in Vandali
XXII. legija Primigenia
XXII.
Poglej Avrelijan in XXII. legija Primigenia
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Avrelijan in Zenobija
Zgodovina Romunije
Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.
Poglej Avrelijan in Zgodovina Romunije
Prav tako znan kot Aurelian, Aurelijan.