Kazalo
24 odnosi: Augustin Louis Cauchy, Étienne Louis Malus, David Brewster, Delčnovalovna dualnost, Eter (fizika), François Jean Dominique Arago, Fresnelova leča, Fresnelove enačbe, Fresnelovo število, Giacomo Filippo Maraldi, Grafoskop, Gustav Robert Kirchhoff, Huygensovo načelo, Marie Alfred Cornu, Matematična fizika, Poissonova pega, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Sevalni tlak, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam francoskih fizikov, Solvayev proces, Uvod v kvantno mehaniko, 10. maj.
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Augustin Louis Cauchy
Étienne Louis Malus
Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Étienne Louis Malus
David Brewster
Sir David Brewster, FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in David Brewster
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Delčnovalovna dualnost
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Eter (fizika)
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in François Jean Dominique Arago
Fresnelova leča
Fresnelova léča (tudi Fresnelova stopníčasta léča) je vrsta kompaktne leče, ki jo je razvil francoski fizik in izumitelj Augustin-Jean Fresnel za uporabo v svetilnikih.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Fresnelova leča
Fresnelove enačbe
Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Fresnelove enačbe
Fresnelovo število
Fresnelovo število je brezrazsežno število, ki se uporablja v optiki v teoriji uklona.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Fresnelovo število
Giacomo Filippo Maraldi
Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Giacomo Filippo Maraldi
Grafoskop
Grafoskop Grafoskop je elektro-optična naprava za projekcijo nepremičnih slik občinstvu.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Grafoskop
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Gustav Robert Kirchhoff
Huygensovo načelo
Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Huygensovo načelo
Marie Alfred Cornu
Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Marie Alfred Cornu
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Matematična fizika
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Poissonova pega
Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Sevalni tlak
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Seznam fizikov
Seznam francoskih fizikov
Seznam francoskih fizikov.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Seznam francoskih fizikov
Solvayev proces
Solvayev proces za proizvodnjo sode je zgleden primer zaokroženega kemičnega procesa (zeleno.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Solvayev proces
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in Uvod v kvantno mehaniko
10. maj
10.
Poglej Augustin-Jean Fresnel in 10. maj
Prav tako znan kot Augustin Fresnel, Augustin Jean Fresnel.