Kazalo
97 odnosi: Aleksander Turjaški, Andrej Komac (zgodovinar), Andrej Turjaški, Andrej Winkler, Šrajbarski turn, Žaga Rog, Župnija Zagradec, Babenberžani, Barbo Waxensteini, Borovška naravoslovna pot, Bosanska Krupa, Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert, Cistercijanski samostan Stična, Dvor Mačerole, Dvor, Žužemberk, Dvorec Štatenberg, Dvorec Betnava, Dvorec Dornava, Dvorec Grundelj, Dvorec Prežek, Dvorec Strmol, Ferhad-pašina džamija, France Prešeren, Graščina, Radovljica, Grad Škrljevo, Grad Žužemberk, Grad Čušperk, Grad Belaj, Grad Bizeljsko, Grad Blagovica, Grad Fridrihštajn, Grad Kalec, Grad Kieselstein, Grad Kolovec, Grad Kozljak, Grad Kršan, Grad Lanšprež (novi grad), Grad Mirna, Grad Paz, Grad Pobrežje, Grad Poljane, Grad Radeče, Grad Rakovnik, Šentrupert, Grad Rekštanj, Grad Ribnica, Grad Sevnica, Grad Snežnik, Grad Turjak, Grad Višnja Gora, Gregor Klančnik, ... Razširi indeks (47 več) »
Aleksander Turjaški
Aleksander grof Turjaški, kranjski politik iz velikovaške veje Turjačanov, * 2. november 1834, Ljubljana, † 19. marec 1874, Pevma.
Poglej Auerspergi in Aleksander Turjaški
Andrej Komac (zgodovinar)
Andrej Komac, slovenski zgodovinar, * 14. julij 1970, Kranj, † 17. julij 2003, Dugi otok (pri podvodnem ribolovu).
Poglej Auerspergi in Andrej Komac (zgodovinar)
Andrej Turjaški
Andrej vitez Turjaški, kranjski vojskovodja iz šumberške veje Turjačanov, * 9. april 1557, Žužemberk, † 5. september 1594, Karlovec.
Poglej Auerspergi in Andrej Turjaški
Andrej Winkler
Andrej baron Winkler, slovenski pravnik in politik, * 10. november 1825, Nemci, † 16. marec 1916, Gradec.
Poglej Auerspergi in Andrej Winkler
Šrajbarski turn
Grad Šrajbarski turn, tudi grad Leskovec, je grajsko poslopje, ki leži v Leskovcu pri Krškem.
Poglej Auerspergi in Šrajbarski turn
Žaga Rog
Rog je poimenovanje za lokacijo v Kočevskem Rogu, kjer je med leti 1894 in 1914 deloval največji lesno predelovalni obrat na Kočevskem.
Poglej Auerspergi in Žaga Rog
Župnija Zagradec
Vas z župnijsko cerkvijo Župnija Zagradec je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Žužemberk škofije Novo mesto.
Poglej Auerspergi in Župnija Zagradec
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Auerspergi in Babenberžani
Barbo Waxensteini
Rodbina Barbo (tudi Barbo zu/von Waxenstein) je kranjska (kasneje slovenska) plemiška rodbina, ki izhaja iz Italije.
Poglej Auerspergi in Barbo Waxensteini
Borovška naravoslovna pot
Znak Borovške naravoslovne poti Borovška naravoslovna pot je gozdna učna pot, ki želi obiskovalca poučiti o skrivnostih pragozda Krokar, narcisah, ki rastejo na pobočju Krempe in drugih značilnostih območja okoli Borovca pri Kočevski Reki.
Poglej Auerspergi in Borovška naravoslovna pot
Bosanska Krupa
Bosanska Krupa je mesto in središče istoimenske občine v severozahodnem delu Bosne in Hercegovine.
Poglej Auerspergi in Bosanska Krupa
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert
Župnijska cerkev sv.
Poglej Auerspergi in Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert
Cistercijanski samostan Stična
Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).
Poglej Auerspergi in Cistercijanski samostan Stična
Dvor Mačerole
Dvor Mačerole leta 1679 Dvor Mačerole na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Dvor Mačerole je nekoč stal v naselju Leščevje na območju sedanje domačije Leščevje 11 v občini Ivančna gorica.
Poglej Auerspergi in Dvor Mačerole
Dvor, Žužemberk
Dvor je vas v Občini Žužemberk, ki je svoje ime najverjetneje dobila po dvorcu, ki so ga dali zgraditi grofje Turjaški.
Poglej Auerspergi in Dvor, Žužemberk
Dvorec Štatenberg
Dvorec Štatenberg je baročni dvorec v bližini kraja Makole, na obrobju Haloz in nad reko Dravinjo.
Poglej Auerspergi in Dvorec Štatenberg
Dvorec Betnava
Dvorec Betnava (Schloss Windenau) je dvorec v bližini Maribora na Štajerskem.
Poglej Auerspergi in Dvorec Betnava
Dvorec Dornava
Dvorec Dornava se nahaja na ravnini Dravskega polja v naselju Dornava pri Ptuju in sodi med najpomembnejše spomenike profane baročne arhitekture na Slovenskem.
Poglej Auerspergi in Dvorec Dornava
Dvorec Grundelj
Dvorec Grundelj v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Dvorec Grundelj (nemško Grumlof (ali tudi Grumlef, Grundelhof) je stal v naselju Šentpavel pri Šentvidu v občini Ivančna Gorica.
Poglej Auerspergi in Dvorec Grundelj
Dvorec Prežek
Dvorec Prežek leta 1679 Dvorec Prežek na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Dvorec Prežek (nemško Preissegg, Preissekh, Prisekke) je dvorec, ki se nahaja v bližini Cerovega Loga na Dolenjskem.
Poglej Auerspergi in Dvorec Prežek
Dvorec Strmol
Dvorec Strmol je markanten dvorec v neposredni bližini središča Rogatca.
Poglej Auerspergi in Dvorec Strmol
Ferhad-pašina džamija
Ferhad-pašina mošeja, znana tudi kot mošeja Ferhadija, je mošeja v mestu Banja Luka in eden največjih dosežkov bosanske in hercegovske otomanske islamske arhitekture iz 16.
Poglej Auerspergi in Ferhad-pašina džamija
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Auerspergi in France Prešeren
Graščina, Radovljica
Graščina, Radovljica Graščina v Radovljica stoji sredi starega mestnega jedra v Radovljici in je ena njenih pomembnejših kulturno-zgodovinskih znamenitosti.
Poglej Auerspergi in Graščina, Radovljica
Grad Škrljevo
Grad Škrljevo v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Škrljevo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Škrljevo med letoma 1928 in 1947, avtor: Vekoslav Kramarič Grad Škrljevo (nemško Grailach) je grad v Sloveniji, ki se nahaja na vzpetini zahodno od naselja Škrljevo v bližini Šentruperta na Dolenjskem.
Poglej Auerspergi in Grad Škrljevo
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Poglej Auerspergi in Grad Žužemberk
Grad Čušperk
Grad in dvorec Čušperk v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Čušperk na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega.
Poglej Auerspergi in Grad Čušperk
Grad Belaj
Knez Janez Vajkard Turjaški (Auersperg) Grad Belaj ali dvorec Belaj (hrvaško Dvorac Belaj, italijansko Castello Bellai, nemško Schloss Bellay)) je pozno srednjeveški grad, ki stoji na vrhu manjšega griča, 212 n.v. v zaselku Belaj, ob lokalni cesti med vasjo Paz in Šušnjevico.
Poglej Auerspergi in Grad Belaj
Grad Bizeljsko
Grad Bizeljsko (nem. Wisell) je grajsko poslopje nad vasjo Bizeljsko v občini Brežice.
Poglej Auerspergi in Grad Bizeljsko
Grad Blagovica
Grad Blagovica (nemško Glogowiez) je bil stolpast srednjeveški grad, ki je stal v vasi Blagovica pri Lukovici v dolini Črnega grabna po katerem je tekla prastara povezava med Kranjsko in Štajersko deželo.
Poglej Auerspergi in Grad Blagovica
Grad Fridrihštajn
Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) Friderik II., sin Celjskega grofa Hermana II., za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.
Poglej Auerspergi in Grad Fridrihštajn
Grad Kalec
Grad Kalec (izg. »kalc« ali »kauc«) stoji v bližini Knežaka, nedaleč od izvira reke Pivke.
Poglej Auerspergi in Grad Kalec
Grad Kieselstein
Grad Kieselstein na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Grad Kieselstein (tudi Khislstein) je grad, ki ga je sredi 16. stoletja kupil baron Janž Khisl in mu nadel današnjo podobo, po njem pa je grad dobil tudi ime.
Poglej Auerspergi in Grad Kieselstein
Grad Kolovec
Ruševine gradu Stari Kolovec nad zaselkom Kolovec nad vasjo Rova pri Domžalah Grad Kolovec (nemško Gerlochstein) je bil grad, ki stal na grebenu južno nad Rovščico, na zaključku doline, nad zaselkom Kolovec, severovzhodno od vasi Rova v občini Domžale.
Poglej Auerspergi in Grad Kolovec
Grad Kozljak
Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke.
Poglej Auerspergi in Grad Kozljak
Grad Kršan
Kršanski kastel - notranjost Kaštel Kršan Grad in trg Kršan; Johann Weichard Valvasor, bakrorez, 1679 Grad Kršan (hrvaško Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel) je srednjeveški grad, ki stoji na vrhu vzpetine jugozahodno nad naseljem Kršan v istoimenski občini v Istrski županiji na Hrvaškem.
Poglej Auerspergi in Grad Kršan
Grad Lanšprež (novi grad)
Dvorec Lanšprež na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Lanšprež (novi grad) (nemško Landspreis) je stal pri naselju Gomila v Občini Mirna.
Poglej Auerspergi in Grad Lanšprež (novi grad)
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Auerspergi in Grad Mirna
Grad Paz
Ruševine gradu Grad Paz (Paz, Passo, Passberg), tudi poznan kot Trdnjava Paz, je bila trdnjava stoječa na vzpetini nad naseljem Paz, ki je bila center srednjeveške fevdalne posesti.
Poglej Auerspergi in Grad Paz
Grad Pobrežje
Grad Pobrežje leta 1679 Grad Pobrežje na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb ustanovitelja gradu, krajišnjiškega poveljnika, namestnika poveljnika v Bihaču, žumberškega glavarja, stotnika senjskih Uskokov in generala Vojne krajine, barona Ivana Lenkoviča. Grad Pobrežje stoji na strmih pečinah nad reko Kolpo v naselju Pobrežje.
Poglej Auerspergi in Grad Pobrežje
Grad Poljane
Grad Poljane (nemško Pöllant ali Pölland) je nekoč stal na robu naselja Predgrad v Poljanski dolini ob Kolpi.
Poglej Auerspergi in Grad Poljane
Grad Radeče
Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.
Poglej Auerspergi in Grad Radeče
Grad Rakovnik, Šentrupert
Grad Rakovnik (nemško Kroissenbach) se je nahajal na Rakovniku pri Šentrupertu na Dolenjskem.
Poglej Auerspergi in Grad Rakovnik, Šentrupert
Grad Rekštanj
Grad Rekštanj (nemško Rukenstein, Ruckenstein, Rukhenstain) je stal na prepadnem pomolu gozdnatega hriba Smedovec vzhodno nad dolino reke Mirne blizu Laz pri Boštanju.
Poglej Auerspergi in Grad Rekštanj
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Poglej Auerspergi in Grad Ribnica
Grad Sevnica
Grad Sevnica je srednjeveški grad, ki stoji na razglednem griču nad starim mestnim jedrom Sevnice.
Poglej Auerspergi in Grad Sevnica
Grad Snežnik
Grad Snežnik je grad na jugozahodnem delu loškega polja blizu kraja Kozarišče v občini Loška Dolina.
Poglej Auerspergi in Grad Snežnik
Grad Turjak
Grad Turjak (nemško Burg Ursperg, pozneje Schloss Auersperg) se nahaja v naselju Turjak v občini Velike Lašče, okrog 20 km južno oz.
Poglej Auerspergi in Grad Turjak
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Auerspergi in Grad Višnja Gora
Gregor Klančnik
Gregor Klančnik, slovenski gospodarstvenik in športnik, * 7. november 1913, Mojstrana, † 30. marec 1995, Ljubljana.
Poglej Auerspergi in Gregor Klančnik
Groblje, Rodica
Groblje so zaselek v kraju Rodica v občini Domžale, desno od železniške proge Kamnik - Ljubljana.
Poglej Auerspergi in Groblje, Rodica
Gustav Turjaški
Gustav grof Turjaški, kranjski graščak, veleposestnik in politik iz mokriške veje Turjačanov, * 7. julij 1815, grad Mokrice, † 23. januar 1880.
Poglej Auerspergi in Gustav Turjaški
Herbard VIII. Turjaški
Herbard VIII.
Poglej Auerspergi in Herbard VIII. Turjaški
Ilirska Bistrica
Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz; Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.500 prebivalci (2020) in središče občine Ilirska Bistrica.
Poglej Auerspergi in Ilirska Bistrica
Jakobski dvor
Grad Jakobski dol stoji v naselju Zgornjem Hlapju, v občini Pesnica pri Mariboru.
Poglej Auerspergi in Jakobski dvor
Johann Weikhard Auersperg
Johann Weikhard Auersperg (tudi Janez Vajkard Turjaški), avstrijski knez iz rodbine Auerspergov, * 11. marec 1615, grad Žužemberk, † 13. november 1677, Ljubljana.
Poglej Auerspergi in Johann Weikhard Auersperg
Karel Jožef Prenner
Karel Jožef Prenner, slovenski zgodovinski pisec, * 3. november 1780, Škofja Loka, † 13. maj 1841, Stična.
Poglej Auerspergi in Karel Jožef Prenner
Knežji dvorec, Ljubljana
Folpert van Ouden Allen, skica Knežjega dvorca na prospektu Ljubljane okoli 1665 Knežji dvorec (Fürstenhof) je uveljavljeno ime za palačo knezov Auerspergov, ki je stala na mestu današnje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Poglej Auerspergi in Knežji dvorec, Ljubljana
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Auerspergi in Kočevje
Kolezija
Kolezija je ljubljanska mestna četrt ob potoku Gradaščica.
Poglej Auerspergi in Kolezija
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Auerspergi in Kranjska krajina
Krekov trg, Ljubljana
Krekov trg je eden izmed trgov v Ljubljani, ki leži pod grajskim gričem med Vodnikovim trgom in predorom pod Gradom.
Poglej Auerspergi in Krekov trg, Ljubljana
Križ, Komenda
Križ je naselje v Občini Komenda.
Poglej Auerspergi in Križ, Komenda
Lojze Zupanc
Lojze Zupanc, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in publicist, * 21. september 1906, Ljubljana, † 2. junij 1973, Škofja Loka.
Poglej Auerspergi in Lojze Zupanc
Ludvik Kozjaški
Ludvik Kozjaški je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476.
Poglej Auerspergi in Ludvik Kozjaški
Maasburgi
Rodbina Maasburg je bila ena od plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Auerspergi in Maasburgi
Marija Auersperg
Marija grofica Auersperg, zdravnica kirurginja onkologinja in univerzitetna profesorica, * 14. julij 1937, Ljubljana Marija Auersperg je mednarodno priznana zdravnica, onkologinja.
Poglej Auerspergi in Marija Auersperg
Martin Hočevar
Martin Hočevar, slovenski poslovnež, mecen in politik,* 7. oktober 1810, Podlog, Avstrijsko cesarstvo, † 17. april 1886, Krško, Avstro-Ogrska.
Poglej Auerspergi in Martin Hočevar
Medvedjek, Loški Potok
Medvédjek ali Medvedják (nemško BärenheimLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Dunaj: C. Kr. Dvorna in državna tiskarna, str. 42.Simonič, Ivan. 1935. "Kočevarji v luči krajevnih in ledinskih imen." Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 16: 61–81 in 106–123, str.
Poglej Auerspergi in Medvedjek, Loški Potok
Mirna
Mirna je gručasto naselje z nekaj nad 1300 prebivalci ob istoimenski reki in središče Občine Mirna.
Poglej Auerspergi in Mirna
Mirna Peč
Mirna Peč je gručasto naselje na Dolenjskem in sedež Občine Mirna Peč.
Poglej Auerspergi in Mirna Peč
Napad na ižanski grad
Napad na Ižanski grad je bil napad okoliških kmetov na ižanski grad, 21.
Poglej Auerspergi in Napad na ižanski grad
Občina Grosuplje
Mestna knjižnica Grosuplje Panorama Radensko polje Polica Ostanki gradu Boštanj Občina Grosuplje je ena od občin v Republiki Sloveniji, nekaj kilometrov jugovzhodno od Ljubljane z okoli 21.000 prebivalci (2020).
Poglej Auerspergi in Občina Grosuplje
Občina Ribnica
Občina Ribnica je ena od občin v Republiki Sloveniji, s središčem v Ribnici in ima nekaj manj kot 10.000 prebivalcev.
Poglej Auerspergi in Občina Ribnica
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Auerspergi in Ortenburžani
Osilniška dolina
Osilniška dolina je dobila ime po najstarejšem in največjem kraju ob sotočju Kolpe in Čabranke ter se razprostira na obeh bregovih rek.
Poglej Auerspergi in Osilniška dolina
Ostrovrharji
Ostrovrharji so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu.
Poglej Auerspergi in Ostrovrharji
Predgrad
Predgrad je naselje v občini Kočevje.
Poglej Auerspergi in Predgrad
Rakovniška graščina
Rakovniška graščina (tudi dvorec, grad) je dvorec, ki se nahaja na Rakovniku (Ljubljana).
Poglej Auerspergi in Rakovniška graščina
Ribnica
Ribnica je mesto v Sloveniji s 3.600 prebivalci (skupaj z bližnjo Hrovačo pa okroglimi 4000) in središče istoimenske občine, ki leži na Ribniškem polju na jugovzhodu Slovenije, na ravnem svetu med vzpetinama Mala in Velika gora.
Poglej Auerspergi in Ribnica
Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem.
Poglej Auerspergi in Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško
Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Auerspergi in Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško
Seznam osebnosti iz Občine Žužemberk
Seznam osebnosti iz Občine Žužemberk vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Žužemberk.
Poglej Auerspergi in Seznam osebnosti iz Občine Žužemberk
Seznam osebnosti iz Občine Ig
Seznam osebnosti iz Občine Ig vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Auerspergi in Seznam osebnosti iz Občine Ig
Seznam osebnosti iz Občine Mokronog - Trebelno
Seznam osebnosti iz občine Mokronog - Trebelno vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Mokronog - Trebelno.
Poglej Auerspergi in Seznam osebnosti iz Občine Mokronog - Trebelno
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Auerspergi in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Auerspergi in Slovenska glasba
Stanovsko-monarhični dualizem
Davčni spis celjskega vicedoma za trg Motnik, 1737 Stanovsko-monarhični dualizem je pojem, s katerim se imenuje sovladje deželnih stanov in deželnega kneza (vladarja) v habsburških dednih deželah, v obdobju od 15.-17.
Poglej Auerspergi in Stanovsko-monarhični dualizem
Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto
Stolnica sv.
Poglej Auerspergi in Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto
Turjaška palača
Turjaška palača (tudi Auerspergova palača oziroma Auerspergov dvorec) v Ljubljani je bil dom ene najbogatejših kranjskih plemiških rodbin.
Poglej Auerspergi in Turjaška palača
Turjak (razločitev)
Turjak je lahko.
Poglej Auerspergi in Turjak (razločitev)
Velike Lašče
Velike Lašče so gručasto središčno naselje z nekaj nad 700 prebivalci, sedež istoimenske občine.
Poglej Auerspergi in Velike Lašče
Višnja Gora
Višnja Gora je naselje oz.
Poglej Auerspergi in Višnja Gora
Viljem Linhart
Viljem Linhart, šolnik, * 18. maj 1846, grad Losensteinleiten pri Steyru, Avstrija, † 10. januar 1932, Maria Grün pri Gradcu.
Poglej Auerspergi in Viljem Linhart
Volf Engelbert Turjaški
Palača knezov Turjaških po potresu 1885 Volf Engelbert grof Turjaški, kranjski deželni glavar iz žužemberške veje Turjaških, * 22. december 1610, Žužemberk, † 28. april 1673, Ljubljana.
Poglej Auerspergi in Volf Engelbert Turjaški
Windischgrätzi
Rodbina Windischgrätz, tudi zu/von Windischgraetz, zu/von Windisch-Graetz ali zu/von Windisch-Grätz je bila ena najuglednejših plemiških rodbin habsburške monarhije.
Poglej Auerspergi in Windischgrätzi
Zoisova cesta
Zoisova cesta je ena izmed cest v Ljubljani.
Poglej Auerspergi in Zoisova cesta
Prav tako znan kot Turjačani, Turjaški.