Kazalo
27 odnosi: Angstrem, Antivodik, Biciklična molekula, Bohrov model atoma, Comptonova valovna dolžina, David Morris Lee, Eksciton, Enota atomske mase, Enotski ulomek, Ionizacijska energija, Konstanta fine strukture, Kvantna mehanika, Llewellyn Hilleth Thomas, Mion, Moseleyjev zakon, Naravne enote, Pozitronij, Prasevanje, Problem dveh teles, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, Schrödingerjeva enačba, Sončev polmer, Specifična toplota, Spin, Spojina, Wolfgang Ernst Pauli.
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Atom vodika in Angstrem
Antivodik
Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.
Poglej Atom vodika in Antivodik
Biciklična molekula
Premosteni bicikel norbornan (biciklo2.2.1heptan). Spirociklična spojina spiro5.5undekan. DABCO, heterociklična, premostena biciklična spojina, uradno imenovana 1,4-diazabiciklo2.2.2oktan. Biciklična molekula (bi.
Poglej Atom vodika in Biciklična molekula
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Poglej Atom vodika in Bohrov model atoma
Comptonova valovna dolžina
Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.
Poglej Atom vodika in Comptonova valovna dolžina
David Morris Lee
David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.
Poglej Atom vodika in David Morris Lee
Eksciton
Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.
Poglej Atom vodika in Eksciton
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Atom vodika in Enota atomske mase
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Atom vodika in Enotski ulomek
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Atom vodika in Ionizacijska energija
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Atom vodika in Konstanta fine strukture
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Atom vodika in Kvantna mehanika
Llewellyn Hilleth Thomas
Llewellyn Hilleth Thomas, angleško-ameriški fizik in matematik, * 21. oktober 1903, London, Anglija, † 20. april 1992, Raleigh, Severna Karolina, ZDA.
Poglej Atom vodika in Llewellyn Hilleth Thomas
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Poglej Atom vodika in Mion
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Poglej Atom vodika in Moseleyjev zakon
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Poglej Atom vodika in Naravne enote
Pozitronij
Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.
Poglej Atom vodika in Pozitronij
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Atom vodika in Prasevanje
Problem dveh teles
eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.
Poglej Atom vodika in Problem dveh teles
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Poglej Atom vodika in Rydbergova formula
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Poglej Atom vodika in Rydbergova konstanta
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Atom vodika in Schrödingerjeva enačba
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Atom vodika in Sončev polmer
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Atom vodika in Specifična toplota
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Atom vodika in Spin
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Atom vodika in Spojina
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Atom vodika in Wolfgang Ernst Pauli
Prav tako znan kot H-atom, Vodikov atom.