Odpri v Google MapsKazalo
39 odnosi: Abd al-Malik ibn Marvan, Afriški leopard, Afriški volk, Al-Valid I., Almohadi, Alpidska orogeneza, Alpski botanični vrt Juliana, Atlaška cedra, Atlantski ocean, Atlas, Šanhai Judi Čuantu, Bleščeči zmotec, Geografija Afrike, Gibraltar, Gorovje, Ibn Batuta, Kanat, Kras zunaj Evrope, Libanonska cedra, Lisasti ploščec, Magreb, Marakeš, Medžerda (reka), Ocean, Padavinska senca, Paleolitik, Papež Gelazij I., Pleistocen, Portugalska, Prebivalstvo Afrike, Sahara, Skorš, Tingiška Mavretanija, Travniški postavnež, Tunizija, Večerni pavlinček, Vodonosnik, 1350, 1351.
Abd al-Malik ibn Marvan
Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.
Poglej Atlas (gorovje) in Abd al-Malik ibn Marvan
Afriški leopard
Afriški leopard (znanstveno ime Panthera pardus pardus) je nominirana podvrsta leoparda, ki izvira iz številnih držav v Afriki.
Poglej Atlas (gorovje) in Afriški leopard
Afriški volk
Afriški volk (znanstveno ime Canis lupaster) je predstavnik družine psov, ki izvira iz Severne in Zahodne Afrike, Sahela, severovzhodne Afrike in Afriškega roga.
Poglej Atlas (gorovje) in Afriški volk
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.
Poglej Atlas (gorovje) in Al-Valid I.
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Poglej Atlas (gorovje) in Almohadi
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Atlas (gorovje) in Alpidska orogeneza
Alpski botanični vrt Juliana
Alpski botanični vrt Juliana v Trenti je leta 1926 ustanovil Albert Bois de Chesne (1871-1953) ob vznožju Kukle.
Poglej Atlas (gorovje) in Alpski botanični vrt Juliana
Atlaška cedra
Atlaška cedra (znanstveno ime Cedrus atlantica) je iglavec iz rodu ceder v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Atlas (gorovje) in Atlaška cedra
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Atlas (gorovje) in Atlantski ocean
Atlas
Atlas je lahko.
Poglej Atlas (gorovje) in Atlas
Šanhai Judi Čuantu
Šanhai Judi Čuantu je kitajski zemljevid sveta, objavljen v dinastiji Ming leta 1607 v enciklopediji (leišu) Sancai Tuhui.
Poglej Atlas (gorovje) in Šanhai Judi Čuantu
Bleščeči zmotec
Bleščeči zmotec (znanstveno ime Enallagma cyathigerum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po skoraj vsej Palearktiki.
Poglej Atlas (gorovje) in Bleščeči zmotec
Geografija Afrike
Satelitska slika Afrike Afrika je stara in slabo razčlenjena celina, ki je ostanek Pangee.
Poglej Atlas (gorovje) in Geografija Afrike
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Atlas (gorovje) in Gibraltar
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Atlas (gorovje) in Gorovje
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Atlas (gorovje) in Ibn Batuta
Kanat
Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Poglej Atlas (gorovje) in Kanat
Kras zunaj Evrope
Kraška ozemlja se ne nahajajo samo v Sloveniji in Evropi, pač pa so razširjena skoraj povsod po svetu.
Poglej Atlas (gorovje) in Kras zunaj Evrope
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Atlas (gorovje) in Libanonska cedra
Lisasti ploščec
Lisasti ploščec (znanstveno ime Libellula quadrimaculata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večjem delu severne poloble.
Poglej Atlas (gorovje) in Lisasti ploščec
Magreb
Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.
Poglej Atlas (gorovje) in Magreb
Marakeš
Marakeš (arabsko مراكش, Marrākuš, v maroški pogovorni arabščini Mrrākeš, izvirno berbersko tamurt'n'Akkuc, »Božja dežela«) je mesto v notranjosti Maroka ob vznožju Visokega Atlasa.
Poglej Atlas (gorovje) in Marakeš
Medžerda (reka)
Medžerda (klasično Bagrada) je reka v Severni Afriki, ki teče od severovzhodne Alžirije skozi Tunizijo, preden se izlije v Tuniški zaliv (tudi zaliv Utika) in Tuniško jezero.
Poglej Atlas (gorovje) in Medžerda (reka)
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Atlas (gorovje) in Ocean
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Poglej Atlas (gorovje) in Padavinska senca
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Atlas (gorovje) in Paleolitik
Papež Gelazij I.
Gelazij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 410 Afrika, (Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 1. marec 492; † 19. november 496 Rim, pokopan 21. november 496 Bazilika svetega Petra, Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).
Poglej Atlas (gorovje) in Papež Gelazij I.
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Atlas (gorovje) in Pleistocen
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Atlas (gorovje) in Portugalska
Prebivalstvo Afrike
Za prebivalstvo Afrike je značilna visoka rodnost (720.000.000 - demografska eksplozija), umrljivost pa zaradi izboljšanih zdravstvenih razmer čedalje manjša.
Poglej Atlas (gorovje) in Prebivalstvo Afrike
Sahara
Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.
Poglej Atlas (gorovje) in Sahara
Skorš
Skorš (znanstveno ime Sorbus domestica) je listnato drevo z užitnimi plodovi.
Poglej Atlas (gorovje) in Skorš
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Poglej Atlas (gorovje) in Tingiška Mavretanija
Travniški postavnež
Travniški postavnež (znanstveno ime Euphydryas aurinia) je dnevni metulj iz družine pisančkov.
Poglej Atlas (gorovje) in Travniški postavnež
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Atlas (gorovje) in Tunizija
Večerni pavlinček
Večerni pavlinček (znanstveno ime Smerinthus ocellatus) je vrsta nočnih metuljev iz družine veščcev, ki je razširjena po Palearktiki in Severni Afriki.
Poglej Atlas (gorovje) in Večerni pavlinček
Vodonosnik
Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode ali preprosto z vodo nasičeno območje v poroznem sedimentu ali kamnini.
Poglej Atlas (gorovje) in Vodonosnik
1350
1350 (MCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Atlas (gorovje) in 1350
1351
1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Atlas (gorovje) in 1351