Kazalo
58 odnosi: Ašur-etil-ilani, Abzu, Ahemenidsko cesarstvo, Ahura Mazda, Arhitektura Mezopotamije, Arvad, Asarhadon, Asirci, Asirija, Asurbanipalova knjižnica, Šamaš-šum-ukin, Šestindvajseta egipčanska dinastija, Čoga Zanbil, Babilon, Babilonski viseči vrtovi, Bel-bani, Biblos, Elam, Ep o Gilgamešu, Fraort, Harran, Ilu-šuma, Kandalanu, Kavkaška regija, Kir I., Klinopis, Kraljestvo Kuš, Luksor, Medijsko cesarstvo, Memfis, Egipt, Mezopotamska umetnost, Moab, Nabatejci, Nabatejsko kraljestvo, Nabopolasar, Napata, Nebukadnezar I., Nimintaba, Ninive, Nipur, Petindvajseta egipčanska dinastija, Psametik I., Rasamov valj, Samsu-iluna, Sanje, Sargon Akadski, Seznam asirskih vladarjev, Seznam babilonskih kraljev, Sin-šar-iškun, Stari Egipt, ... Razširi indeks (8 več) »
Ašur-etil-ilani
Ašur-etil-ilani je bil asirski kralj, sin in naslednik kralja Asurbanipala, ki je vladal od okoli 631 pr.
Poglej Asurbanipal in Ašur-etil-ilani
Abzu
Abzu ali apsu (klinopisno 𒍪 𒀊, ZU.AB, sumersko abzu, akadsko apsû)), lahko tudi engur (klinopisno 𒇉, LAGAB×HAL, sumersko engur, akadsko engurr, sestavljeno iz ab.
Poglej Asurbanipal in Abzu
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Asurbanipal in Ahemenidsko cesarstvo
Ahura Mazda
Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.
Poglej Asurbanipal in Ahura Mazda
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Asurbanipal in Arhitektura Mezopotamije
Arvad
Arvad (arabsko أرواد), v preteklosti znan kot Arados (grško), Arpad, Arfad in Antiohija v Pieriji (grško), imenovan tudi Otok Ruad, je edini naseljen otok v Siriji.
Poglej Asurbanipal in Arvad
Asarhadon
Asarhadonova stela Asarhadonov valj iz trdnjave Šalmaneser v Nimrudu Spomenik kralju Asarhadonu iz črnega bazalta, postavljen okoli leta 670 pr. n. št.; Britanski muzej, London Stebriček iz terakote z opisom Asarhadonove obnove Babilona; Britanski muzej, London Asarhadon (akadsko Aššur-aḥa-iddina, Ašur je dal brata, hebrejsko אֵסַר חַדֹּן, starogrško, Asaraddon,NEW ADVENT BIBLE: Ezra 4.
Poglej Asurbanipal in Asarhadon
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Asurbanipal in Asirci
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Asurbanipal in Asirija
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Poglej Asurbanipal in Asurbanipalova knjižnica
Šamaš-šum-ukin
Britanskem muzeju Potrditev Šamaš-šum-ukinove donacije; tablica je zdaj v Britanskem muzeju Šamash-šum-ukin (asirsko mdGIŠ.NU₁₁-MU-GI.NA, Šamaš-šuma-ukin, poslovenjeno Šamaš je namestil (svojega) naslednika) je bil asirski kralj Babilonije, ki je vladal od leta 667 do 648 pr.
Poglej Asurbanipal in Šamaš-šum-ukin
Šestindvajseta egipčanska dinastija
Šestindvajseta egipčanska dinnastija je bila zadnja domača dinastija, vendar ne zadnja, ki je vladala v Starem Egiptu.
Poglej Asurbanipal in Šestindvajseta egipčanska dinastija
Čoga Zanbil
Čoga Zanbil (perz.: چغازنبيل, Čoḡā Zanbīl ali Chogha Zanbil - „Korpa-humak”; elam. Dur Untaš - „Untašovo mesto”) je starodaven kompleks, ki so ga zgradili Elamiti okoli 1250.
Poglej Asurbanipal in Čoga Zanbil
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Asurbanipal in Babilon
Babilonski viseči vrtovi
V 16. st. ročno barvani gravirani viseči vrtovi Babilona, nizozemskega umetnika Maarten van Heemskercka, z babilonskim stolpom v ozadju Babilonski viseči vrtovi so bili eno od sedmih čudes antičnega sveta in edino, katerega lokacija še ni bila dokončno dokazana.
Poglej Asurbanipal in Babilonski viseči vrtovi
Bel-bani
Bel-bani (klinopisno mdEN-ba-ni, "gospod je ustvarjalec") je bil kralj Starega asirskega cesarstva, ki je vladal okoli leta 1700 pr.
Poglej Asurbanipal in Bel-bani
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Asurbanipal in Biblos
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Asurbanipal in Elam
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Poglej Asurbanipal in Ep o Gilgamešu
Fraort
Fraort (iz staroperzijskega 𐎳𐎼𐎺𐎼𐎫𐎡𐏁, Fravartiš) ali Frâda (preko starogrškega Φραόρτης, Fraórtis) je bil drugi kralj Medijskega cesarstva, * neznano, † 633 pr. n. št. Bil je sin in naslednik medijskega kralja Dejoka.
Poglej Asurbanipal in Fraort
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Poglej Asurbanipal in Harran
Ilu-šuma
Ilu-šuma (asirsko DINGIR-šum-maKhorsabad copy of the Assyrian King List i 24, 26.), sin Šalim-aheja je bil 32.
Poglej Asurbanipal in Ilu-šuma
Kandalanu
Kandalanu je bil kralj Babilonije, ki je vladal od 648 do 627 pr.
Poglej Asurbanipal in Kandalanu
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Asurbanipal in Kavkaška regija
Kir I.
Kir I. (staroperzijsko Kuruš, sodobno perzijsko کوروش, Kurosh, grško, Kȳros), Kir I. Anšanski ali Kir I. Perzijski je bil od približno 600 pr.
Poglej Asurbanipal in Kir I.
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Asurbanipal in Klinopis
Kraljestvo Kuš
Kraljestvo Kuš je starodavno afriško kraljestvo, ki je ležalo na sotočju Modrega in Belega Nila in reke Atbara, kjer je zdaj Republika Sudan.
Poglej Asurbanipal in Kraljestvo Kuš
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Poglej Asurbanipal in Luksor
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Asurbanipal in Medijsko cesarstvo
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Asurbanipal in Memfis, Egipt
Mezopotamska umetnost
Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.
Poglej Asurbanipal in Mezopotamska umetnost
Moab
Moab (moabsko 𐤌𐤀𐤁 Māʾab, arabsko مؤاب muʾāb, hebrejsko מוֹאָב, sodobno hebrejsko Mō'av, tibersko Mōʾāḇ, starogrško Μωάβ Mōáb, asirsko Mu'aba, Ma'ba, Ma'ab, egipčansko Mu'ab) je zgodovinsko ime gorate pokrajine v Jordaniji ob večjem delu vzhodne obale Mrtvega morja.
Poglej Asurbanipal in Moab
Nabatejci
Nabatejci (ٱلْأَنْبَاط,, singular النبطي,; compare translit; Nabataeus), so bili arabsko ljudstvo, ki so naselili severno Arabijo in južni Levant, njihova naselja, najpogosteje domnevno glavno mesto Petra, od leta 37 – okoli 100 n. št.
Poglej Asurbanipal in Nabatejci
Nabatejsko kraljestvo
Nabatejsko kraljestvo ali Nabateja (nabatejsko: Malkûtâ Nabatu) je bila država Nabatejcev v klasični antiki, ki je bila leta 106 priključena k Rimskemu cesarstvu.
Poglej Asurbanipal in Nabatejsko kraljestvo
Nabopolasar
Nabopolasar (akadsko Nabû-apal-uṣur) je bil prvi kaldejski kralj, ki je vladal od 626 pr.
Poglej Asurbanipal in Nabopolasar
Napata
Napata je bila mesto v starodavni Nubiji na desnem bregu Nila pri sodobni Karimi, Sudan.
Poglej Asurbanipal in Napata
Nebukadnezar I.
Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.
Poglej Asurbanipal in Nebukadnezar I.
Nimintaba
Nimintaba (𒀭𒐏𒋰𒁀, DNimin-tab-ba, ime se je pred tem bralo Dimtabba) je bila sumerska boginja.
Poglej Asurbanipal in Nimintaba
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Asurbanipal in Ninive
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Asurbanipal in Nipur
Petindvajseta egipčanska dinastija
Petindvajseta egipčanska dinastija, znana tudi kot Nubijska ali Kušitska dinastija, je bila zadnja dinastija v tretjem vmesnem obdobju Egipta, ki je prišla na oblast po nubijski zasedbi Egipta.
Poglej Asurbanipal in Petindvajseta egipčanska dinastija
Psametik I.
Vahibre Psametik I. (starogrško, Psammetihos) je bil prvi od treh saiških faraonov (Šestindvajseta egipčanska dinastija), ki je vladal od leta 664 do 610 pr.
Poglej Asurbanipal in Psametik I.
Rasamov valj
url.
Poglej Asurbanipal in Rasamov valj
Samsu-iluna
Samsu-iluna (amoritsko Šamšu) je bil sedmi kralj babilonske Amoritske dinastije, ki je vladal od 1750 do 1712 pr. n. št. (srednja kronologija) oziroma od 1686 do 1648 pr. n. št (kratka kronologija). Bil je sin in naslednik kralja Hamurabija in neznane matere. Njegovo vladavino so zaznamovali siloviti upori v pokrajinah, ki jih je osvojil njegov oče, in opustitev številnih pomembnih mest, predvsem v Sumeriji.Postgate (1994), str.
Poglej Asurbanipal in Samsu-iluna
Sanje
Antonio de Pereda - ''Vitezove sanje'' (1640) Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem.
Poglej Asurbanipal in Sanje
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Asurbanipal in Sargon Akadski
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Poglej Asurbanipal in Seznam asirskih vladarjev
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Asurbanipal in Seznam babilonskih kraljev
Sin-šar-iškun
Sin-šar-iškun je bil eden od zadnjih kraljev Asirskega cesarstva, ki je vladal od okoli 627 do 612 pr.
Poglej Asurbanipal in Sin-šar-iškun
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Asurbanipal in Stari Egipt
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Asurbanipal in Suza, Perzija
Taharka
Taharka ali Taharko (hebrejsko תִּרְהָקָה, sodobno hebrejsko Tirhaka, tibersko Tirehākā, Maneton: Tarakos, Strabon: Tearco) je bil faraon Petindvajsete egipčanske dinastije in kralj Kraljestva Kuš, ki je vladal od leta 690 do 664 pr.
Poglej Asurbanipal in Taharka
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Asurbanipal in Tarz
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Asurbanipal in Tebe, Egipt
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Asurbanipal in Urartu
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Asurbanipal in Uruk
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Asurbanipal in Zgodovina umetnosti
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Asurbanipal in Zgodovina vrtov
Prav tako znan kot Asenapar.