Kazalo
50 odnosi: Al Andaluz, Španija, Španska avtonomna skupnost, Španska državljanska vojna, Španske province, Španski capriccio (Rimski-Korsakov), Biskajski zaliv, Bitka pri Covadongi, Cámara Santa de Oviedo, Clara Campoamor, Filip IV. Španski, Galicija (Španija), Halštatska kultura, Hasdingi, Jakobova pot, Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije, José Ortega y Gasset, José Villamarín, Kantabrija, Kantabrijsko gorovje, Karlistične vojne, Kastilja in Leon, Kelti, Keltiberi, Kultura Castro, Kulturni center Oscarja Niemeyerja, La Regenta, Narodni park Picos de Europa, NUTS 1, Oscar Niemeyer, Oviedo, Picos de Europa, Provinca León, Rafael del Riego, Rias, San Miguel de Lillo, Santa Cueva de Covadonga, Santa María del Naranco, Santillana del Mar, Severo Ochoa, Seznam ljudi z vzdevkom Veliki, Slovenski eksonimi, Sporting de Gijón, Stanovanjski stolp, Stolnica v Oviedu, Večerniške vojne, Vizigotsko kraljestvo, Zadnja Hispanija, 1352, 722.
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Asturija in Al Andaluz
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Asturija in Španija
Španska avtonomna skupnost
Španske avtonomne skupnosti Avtonomna skupnost (špansko comunidad autónoma, baskovsko autonomia erkidegoa, katalonsko comunitat autònoma, galicijsko comunidade autónoma, okcitansko comunautat autonòma, aragonsko comunidat autonoma, asturijsko comunidá autónoma) je geografska in politična enota v Španiji.
Poglej Asturija in Španska avtonomna skupnost
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Poglej Asturija in Španska državljanska vojna
Španske province
Karta španskih provinc Španija in njene avtonomne skupnosti so razdeljene na petdeset provinc (špansko provincias, ednina Provincia).
Poglej Asturija in Španske province
Španski capriccio (Rimski-Korsakov)
Španski capriccio (rusko: Каприччио на испанские темы; dobesedno: Capriccio na španske teme) je simfonično delo Nikolaja Rimskega-Korsakova, op. 34.
Poglej Asturija in Španski capriccio (Rimski-Korsakov)
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Asturija in Biskajski zaliv
Bitka pri Covadongi
Po naglem arabskem osvajanju Iberskega polotoka v letih 711 do 718 so muslimanski voditelji doživeli svoj prvi poraz v boju proti kristjanom leta 722 v bitki pri Covadongi, kjer jih je premagala vojska pod vodstvom vizigotskega plemiča Pelagija (špansko: Don Pelayo, angleško: Pelagius).
Poglej Asturija in Bitka pri Covadongi
Cámara Santa de Oviedo
Cámara Santa de Oviedo (Sveta soba Ovieda v španščini), znana tudi kot kapela sv.
Poglej Asturija in Cámara Santa de Oviedo
Clara Campoamor
Clara Campoamor Rodríguez, španska pisateljica, političarka in zaščitnica pravic španskih žensk, * 12. februar 1888, Madrid, Španija, † 30. april 1972, Lozana, Švica.
Poglej Asturija in Clara Campoamor
Filip IV. Španski
Filip IV.
Poglej Asturija in Filip IV. Španski
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Asturija in Galicija (Španija)
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Asturija in Halštatska kultura
Hasdingi
Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.
Poglej Asturija in Hasdingi
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej Asturija in Jakobova pot
Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije
Jama Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije (špansko Cueva de Altamira y arte rupestre paleolítico del Norte de España) je skupina 18 jam severne Španije, ki skupaj predstavljajo apogej zgornje paleolitske jamske umetnosti v Evropi pred 35.000 do 11.000 leti (avrignacijanska, gravetska, solutrejska, magdalenska, azilijanska kultura).
Poglej Asturija in Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije
José Ortega y Gasset
José Ortega y Gasset, španski filozof, esejist in literarni kritik, * 9. maj 1883, Madrid, Španija, † 18. oktober 1955, Madrid.
Poglej Asturija in José Ortega y Gasset
José Villamarín
José Villamarín, španski rokometaš, * 19. februar 1950, Asturija.
Poglej Asturija in José Villamarín
Kantabrija
Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.
Poglej Asturija in Kantabrija
Kantabrijsko gorovje
Kantabrijsko gorovje (špansko Cordillera Cantábrica) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.
Poglej Asturija in Kantabrijsko gorovje
Karlistične vojne
Karlistične vojne predstavljajo serijo državljanskih spopadov v Španiji v 19. stoletju.
Poglej Asturija in Karlistične vojne
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.
Poglej Asturija in Kastilja in Leon
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Asturija in Kelti
Keltiberi
Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.
Poglej Asturija in Keltiberi
Kultura Castro
Kultura Castro (galicijsko cultura castrexa, portugalsko cultura castreja, asturijsko cultura castriega, špansko cultura castreña, kar pomeni »kultura utrdb«) je arheološki izraz za materialno kulturo severozahodnih regij Iberskega polotoka (današnja severna Portugalska skupaj z Galicijo, Asturijo in zahodnimi deli Kastilije in Leona) od konca bronaste dobe (ok.
Poglej Asturija in Kultura Castro
Kulturni center Oscarja Niemeyerja
Mednarodni kulturni center Oscar Niemeyer ali Centro Niemeyer (špansko Centro Cultural Internacional Oscar Niemeyer, popularno znan kot el Niemeyer) je kompleks kulturnega središča, ki ga je zasnoval brazilski arhitekt Oscar Niemeyer in je mednarodni projekt.
Poglej Asturija in Kulturni center Oscarja Niemeyerja
La Regenta
Kip Ane Ozores v Oviedu (Asturija). La Regenta je prvi roman izpod peresa španskega pisatelja Leopolda Alasa, poznanega pod imenom Clarín (1852-1901), objavljen v dveh delih v letih 1884 in 1885.
Poglej Asturija in La Regenta
Narodni park Picos de Europa
Narodni park Picos de Europa (špansko Parque Nacional de Picos de Europa) je narodni park v pogorju Picos de Europa, na severu Španije.
Poglej Asturija in Narodni park Picos de Europa
NUTS 1
NUTS 1 je najvišja raven sistema klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS).
Poglej Asturija in NUTS 1
Oscar Niemeyer
Oscar Ribeiro de Almeida Niemeyer Soares Filho, brazilski arhitekt, * 15. december 1907, Rio de Janeiro, Brazilija, † 5. december 2012, Rio de Janeiro.
Poglej Asturija in Oscar Niemeyer
Oviedo
Oviedo (španščina; asturijsko Uviéu) je glavno mesto kneževine Asturije na severu Španije in upravno in trgovsko središče province.
Poglej Asturija in Oviedo
Picos de Europa
Picos de Europa ("vrhovi Evrope") so gorovje, ki se razteza približno 20 km in tvori del Kantabrijskega gorovja v severni Španiji.
Poglej Asturija in Picos de Europa
Provinca León
Provinca León (špansko:; leonsko: Llión; galicijko) je provinca severozahodne Španije v severozahodnem delu avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Poglej Asturija in Provinca León
Rafael del Riego
Rafael del Riego y Flórez, španski general, politik in revolucionar, * 9. april 1785, Tineo, Španija; † 7. november 1823, Madrid, Španija.
Poglej Asturija in Rafael del Riego
Rias
Rias je obalni zaliv, ki je nastal z delno potopitvijo nekdanje ledeniške rečne doline.
Poglej Asturija in Rias
San Miguel de Lillo
‘’’San Miguel de Lillo’’’, znana tudi kot ‘’’San Miguel de Liño’’’, je predromanska palačna kapela, posvečena nadangelu Mihaelu ob vznožju Monte Naranco, tri kilometre severozahodno od Ovieda, glavnega mesta avtonomne skupnosti Asturija.
Poglej Asturija in San Miguel de Lillo
Santa Cueva de Covadonga
Sveta jama Matere Božje Covadonga (špansko Santa Cueva de Nuestra Señora de Covadonga) je katoliško svetišče v Asturiji na severu Španije.
Poglej Asturija in Santa Cueva de Covadonga
Santa María del Naranco
Santa María del Naranco (slovensko Cerkev svete Marije na gori Naranco, špansko Iglesia de Santa María del Naranco, asturijsko Ilesia de Santa María'l Narancu) je predromanska asturijska stavba na pobočju gore Naranco, 3 km od Ovieda v severni Španiji.
Poglej Asturija in Santa María del Naranco
Santillana del Mar
Santillana del Mar je občina in mesto v avtonomni skupnosti Kantabrija (Španija).
Poglej Asturija in Santillana del Mar
Severo Ochoa
Severo Ochoa, špansko-ameriški zdravnik in biokemik, nobelovec, 24. september 1905, Luarca, Asturija, Španija, † 1. november 1993, Madrid.
Poglej Asturija in Severo Ochoa
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Asturija in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Asturija in Slovenski eksonimi
Sporting de Gijón
Real Sporting de Gijón, S.A.D. ali Sporting Gijón je španski nogometni klub iz mesta Gijón v Asturiji.
Poglej Asturija in Sporting de Gijón
Stanovanjski stolp
Bivalni stolp v gradu Eltville, 14. stoletje ''Zlati stolp'' v Regensburgu Stanovanjski stolp je posebna vrsta kamnite zgradbe, zgrajene v obrambne namene in za bivanje.
Poglej Asturija in Stanovanjski stolp
Stolnica v Oviedu
Metropolitanska stolnica bazilika Svetega Odrešenika ali Stolnica San Salvador (špansko Catedral Metropolitana Basílica de San Salvador, latinsko Sancta Ovetensis) je rimskokatoliška cerkev in manjša bazilika v središču Ovieda v avtonomni skupnosti Asturija na severu Španije.
Poglej Asturija in Stolnica v Oviedu
Večerniške vojne
Večerniške vojne (1282—1302 in 1313-1372) je skupno ime za vrsto spopadov in vojn med Aragonci (danes Španci) in Anžujci (Francozi), ki se je odvijala v glavnem v Kraljevini Siciliji in Neapeljskem kraljestvu.
Poglej Asturija in Večerniške vojne
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Asturija in Vizigotsko kraljestvo
Zadnja Hispanija
Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija).
Poglej Asturija in Zadnja Hispanija
1352
1352 (MCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Asturija in 1352
722
722 (DCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Asturija in 722