Komunikacija

746 odnosi: Abasidski kalifat, Abdurahman Ali Sufi, Abraham Hija, Absolutni izsev, Abu Mašar, Abu Nasr Mansur, Adam Schall, Adaptivna optika, Adelard, Adriaan Blaauw, Adrien-Marie Legendre, Airyjev disk, Al Hvarizmi, Al-Biruni, Al-Fazari, Al-Kindi, Al-Majriti, Al-Mamun, Albatani, Albedo, Albert Abraham Michelson, Albert Marth, Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom), Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Aleksandrijska knjižnica, Alexis Claude Clairaut, Alfa, Alfonz X. Kastiljski, Alfred Lothar Wegener, Alhacen, Allan McLeod Cormack, Almagest, Alvan Clark, Ameriško astronomsko društvo, Ami-Sadukova Venerina tablica, Anaksagora, Anaksimander, Anaksimen, Analema, Anders Celsius, Anders Jonas Ångström, Andrej Čadež, Andrej Kobav, Andrej Perlah, Andreja Gomboc, Anne Sewell Young, Annie Jump Cannon, Anomalija, Antika, Anton Ambschel, ..., Anton Stušek, Apolonij, Apsidna točka, Arabščina, Arabci, Arat, Argument periapside, Arhimed, Arkadij in Boris Strugacki, Armilarna sfera, Arno Arthur Wachmann, Arnold Sommerfeld, Arthur Cayley, Arthur Robert Hinks, Arthur Stanley Eddington, ArXiv, Aryabhata I., Astrobiologija, Astrofizika, Astrognozija, Astrokemija, Astrolab, Astrološki simboli, Astrometrija, Astronom, Astronomija stare Grčije, Astronomische Nachrichten, Astronomska enota, Astronomska knjižnica, Ljubljana, Astronomska konstanta, Astronomski observatorij Palermo, Astronomski simbol, Astronomsko društvo Javornik, Astronomsko društvo Polaris, Astroparticle Physics, Atlas (kartografija), August Ferdinand Möbius, Augustin Louis Cauchy, Avicenna, Azimut, Šapur I., Žička kartuzija, Časovna razporeditev v Tolkienovi mitologiji, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled izumov, Čin Džjušao, Črna luknja, Črna pritlikavka, Čudežni otrok, Babilon, Babilonske številke, Ban Džao, Barbara Sue Ryden, Barvni indeks, Bela luknja, Benedikt Ferretti, Benjamin Apthorp Gould, Benjamin Peirce, Bernard Pergerl, Bhaskara, Bibcode, Bibliografija, Bizantinsko cesarstvo, Blaž Potočnik, Blazar, Boetij, Bogdan Kilar, Bohdan Paczyński, Bojan Kambič, Bolometer, Borgijski apartmaji, Bortleova lestvica, Brahmagupta, Brezrazsežna količina, Camera obscura, Carl Friedrich Gauss, Carl Keenan Seyfert, Carl Sagan, Carl Theodor Albrecht, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Caroline Lucretia Herschel, Catherine Wolfe Bruce, Centre de données astronomiques de Strasbourg, Cerro Monserrate, Cerro Santa Lucía, Charles Augustus Young, Charles Malapert, Chichen Itza, Christiaan Huygens, Cleveland Abbe, Clifford Stoll, Clyde William Tombaugh, Coldplay, Daljnogled, Daniel Bernoulli, Daniel Kirkwood, David C. Jewitt, David Fabricij, David Gill, Davyjeva medalja, Džang Heng, De architectura, De revolutionibus orbium coelestium, Deklinacija, Deklinacija (razločitev), Devet poglavij matematične umetnosti, Diferencialna enačba, Dolžina dvižnega vozla, Domnevni planet, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Družina trka, Dzu Čongdži, Eddingtonova meja, Edison Pettit, Edmond Halley, Edward Emerson Barnard, Edwin Powell Hubble, Efemeridni čas, Eifflov stolp, Einsteinov obroč, Einsteinove enačbe polja, Ekliptika, Ekscentrična anomalija, El Escorial, Eleanor Francis Helin, Eleanor Margaret Peachey Burbidge, Element, Elementi tira, Emanuel Swedenborg, Enakonočje, Enciklopedija, Enrico Fermi, Epoha (astronomija), Epsilon, Erasmus Reinhold, Erast Gliner, Ernst Zinner, Eros, Esko Valtaoja, Eta (črka), Eugene Parker, Evdem z Rodosa, Evdoks, Evklidski prostor, Evropa (luna), Evropa (mitologija), Evropski južni observatorij, Faradayev pojav, Faza (astronomija), Fazni kot (astronomija), Ferdinand Verbiest, Fizika, Fjodor Aleksandrovič Bredihin, Frančiškanska knjižnica, Ljubljana, François Jean Dominique Arago, Franc Toplak (duhovnik), France Avsec, Francesco Maurolico, Francis Baily, Frane Petrić, Frank Schlesinger, Frank Watson Dyson, Fred Hoyle, Friderik VI. Danski, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm August Argelander, Friedrich Wilhelm Bessel, Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, Fritz Zwicky, Galaktična latituda, Galaktična longituda, Galaktična poravnava, Galaktična ravnina, Galilejev primer, Galileo Galilei, Ganimed (luna), Gérard Henri de Vaucouleurs, GeaBios, Gemin, Genadij Vladimirovič Borisov, Geocentrični model, Geografija, Georg Aunpekh von Peurbach, Georg Joachim Lauchen von Retij, George Biddell Airy, George Ellery Hale, George Howard Darwin, George Lake, George Phillips Bond, George Van Biesbroeck, Georges Antoine Pons Rayet, Georges Fournier, Gerard Peter Kuiper, Gerardus Mercator, Giacomo Rho, Gijasedin al-Kaši, Gimnazija Bežigrad, Giottov campanile, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Battista Donati, Giovanni Domenico Cassini, Giuseppe Piazzi, Gjuro Pilar, Gleb Aleksandrovič Čebotarjov, Godefroy Wendelin, Gregorijanski koledar, Grki, Guidobaldo del Monte, Gundišapur, Haleakala, Hans Lippershey, Harlow Shapley, Harran, Haus der Natur, Salzburg, Heber Doust Curtis, Heinrich Christian Schumacher, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Helenistično obdobje, Heliocentrični model, Heliometer, Heliopolis, Henry Augustus Rowland, Henry Gellibrand, Henry Kater, Henry Norris Russell, Heraklit Pontski, Herbert Friedman, Herman Koroški, Hermann Carl Vogel, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Hermann von Reichenau, Hertzsprung-Russllov diagram, Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye, Hiša Albrechta Dürerja, Hildegarda iz Bingna, Hillova krogla, Hiparh, Hipatija, Hodograf, Horace Welcome Babcock, Howard Phillips Lovecraft, Hrup ozadja, Humanistika, Humanizem, Ibn Badža, Ibn Rušd, Ignaz Kögler, Ilijodor Ivanovič Pomerancev, Immanuel Kant, Inkovski imperij, Interferenca, Interferometrija, Isaac Asimov, Isaac Newton, Ivan Šprajc, Ivan Bessarion, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ivan Mažuranić, Ivan Sušnik, Ivan Vitez, Izobraževanje v Sloveniji, Izsev, Izsrednost tira, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jagelonska univerza, James Craig Watson, James Hopwood Jeans, Jan Šindel, Jan Hendrik Oort, Janez Jakob Olben, Janez Jurij Hočevar, Janez Puhar, Janez Zorec, Japonska agencija za raziskovanje vesolja, Jata, Jean Elias Benjamin Valz, Jean le Rond d'Alembert, Jean Sylvain Bailly, Jean-Baptiste Biot, Jean-Felix Picard (astronom), Jean-Jacques Dortous de Mairan, Jennifer Wiseman, Jeremiah Horrocks, Jesse Ramsden, Jožef Mislej, Jožef Stefan, Joe Haldeman, Johann Elert Bode, Johann Franz Encke, Johann Heinrich Lambert, Johann Palisa, Johannes Campanus, Johannes Frischauf, Johannes Hevel, Johannes Kepler, Johannes Stöffler, John Bainbridge, John Couch Adams, John Dee, John Flamsteed, John Frederick William Herschel, John Horton Conway, John Machin, John Peckham, Jonathan Homer Lane, Josef Allen Hynek, Josip Križan, Josip Salomon Delmedigo, Jota (črka), Judovska književnost, Julian Barbour, Julijanski dan, Julijansko leto, Jurij Trebizondski, Jurij Vega, Kalimah Hermip, Kalisto (luna), Kangši, Kapa (črka), Karl Koch (heker), Kartografija, Katalog Henryja Draperja, Katalonski atlas, Kemija, Kemijski element, Kidinu, Kiril Nikolajevič Tavastšerna, Kitajski misijoni, Kleomed, Kolatituda, Koledar, Koledarska doba, Konjunkcija (astronomija), Konon, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Kordova, Kotna izsrednost, Kotna minuta in sekunda, Kotna velikost, Kozmologija, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva švedska akademija znanosti, Kraljevi observatorij Greenwich, Križar, Kristijan VIII. Danski, Krožna polarizacija, Kuiperjev pas, Kulminacija, Kultura Hongshan, Kvadratna stopinja, Lavo Čermelj, Lawrence Hugh Aller, Leon Battista Alberti, Leonardo da Vinci, Leonhard Euler, Libracija, Liisi Oterma, Ljubiteljska astronomija, Louis Boyer (astronom), Luboš Kohoutek, Lucasov profesor matematike, Lydia Iskrić, Lymanova serija, Maarten Schmidt, Magnaura, Magnituda, Magnituda (astronomija), Magnus Nyrén, Maji, Mala in velika polos, Marc Aaronson, Marcel Gilles Jozef Minnaert, Marco Polo, Maria Mitchell, Maria Montessori, Marian Wolfgang Koller, Marie Reiche, Marijan Majo Prosen, Marino Fonović, Masa zvezd, Matematična fizika, Matematična geografija, Matematika, Matija Vertovec, Matteo Ricci, Mauna Kea, Max Delbrück, Medalja Bruceove, Medalja Jackson-Gwiltove, Medalja Jamesa Craiga Watsona, Medijsko cesarstvo, Mednarodna astronomska zveza, Mednarodna vesoljska postaja, Medresa, Medzvezdna snov, Mehmed II. Osvajalec, Menelaj Aleksandrijski, Meter, Mezoameriški koledar dolgega štetja, Mezoamerika, Mi (črka), Michael Maestlin, Mihael Psel, Mikrovalovi, Milton Lasell Humason, Milutin Milanković, Mirjam Dular, Mnemotehnika, Mohamed bin Tugluk, Muhamed Muminović, MUL.APIN, Muza, Muzej Patagonije Francisco Moreno, Muzikologija, Nacionalna znanstvena fundacija, Nadglavišče, Nagib vrtilne osi, Nagrada Helen B. Warner za astronomijo, Naklon tira, Narava, Naravoslovje, Narodni observatorij Kitt Peak, Narodni tehnični muzej (Praga), Nasir at-Tusi, Navidezna lega Sonca, Navidezni sij, Nürnberg, Nebesna mehanika, Nebesni koordinatni sistem, Nebo, Nepravilni satelit, Nerešeni problemi v fiziki, Nezemeljsko življenje, Ni (črka), Niccolò Zucchi, Nicolas Camille Flammarion, Nicolas Trigault, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Nikolaj Semjonovič Kardašov, Numerologija, Nuovo Cimento, Nut, Obhodni čas, Objekt, Oblika Zemlje, Observatorij Foothill, Observatorij Mount Laguna, Observatorij Pariz, Observatorij Pulkovo, Observatorij Yerkes, Obzornik za matematiko in fiziko, Oceanografija, Odsončje, Okultacija, Ole Christensen Rømer, Olimp, Olof Petrus Hjorter, Omar Hajam, Opozicija (astronomija), Osončje, Otto Eduard Neugebauer, Otto Juljevič Šmidt, Otto Vasiljevič Struve, PACS, Palazzo Vecchio, Papež Klemen XIV., Papež Silvester II., Parsek, Paulijevo izključitveno načelo, Pavel Grošelj, Pavel Kunaver, Pavla Ranzinger, Pedro Sarmiento de Gamboa, Percival Lowell, Peru, Peter Apian, Philippe de La Hire, Philippe van Lansberge, Pi (črka), Pierre François Verhulst, Pierre Gassendi, Pierre-Simon Laplace, Pietro Antonio Cataldi, Pietro Mengoli, Pitagorejstvo, Planet, Planetologija, Platonova Akademija, Podnožišče, Poimenovanje astronomskih teles, Poissonova pega, Pojav Umova, Polarni koordinatni sistem, Poldne, Poletni trikotnik, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 16001–17000, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 30001–31000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 31001–32000, Pomeni imen asteroidov: 32001–33000, Pomeni imen asteroidov: 3501–4000, Pomeni imen asteroidov: 4501–5000, Pomeni imen asteroidov: 5001–5500, Pomeni imen asteroidov: 77001–78000, Pomeni imen asteroidov: 8501–9000, Pomeni imen asteroidov: 9001–9500, Porazdelitev mase, Potencialna energija, Praška astronomska ura, Praga, Prava anomalija, Prehod Venere, Prižnica Sienske stolnice, Prirodopis, Prosti dostop, Prve visoke civilizacije, Ptolemaj, Ptolemajev izrek, Računalništvo, Radiant (astronomija), Radijski observatorij Hat Creek, Razdalja, Rdeči premik, Realnost, Refraktor, Regiomontan, René Descartes, Renesančna filozofija, Renesančne umetnice, Robert Grosseteste, Robert Julius Trumpler, Robert Repnik, Roger Bacon, Rokopisna kultura, Ronald Buta, Rudolf II. Habsburški, Rudolf Johann Wolf, Rundetaarn, Samarkand, Samuel Alfred Mitchell, Samuel Pierpont Langley, Sancai Tuhui, Saturn (revija), Savai Džai Singh, Scott Sander Sheppard, Sedem svobodnih umetnosti, Sekunda, Seth Barnes Nicholson, Severne in južne dinastije, Seznam akademskih disciplin, Seznam astronomskih vsebin, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Seznam osebnosti iz Občine Brežice, Seznam osebnosti iz Občine Trebnje, Seznam programskih jezikov, Seznam slovenskih astronomov, Sferna astronomija, Sferna trigonometrija, Siderski čas, Siderski dan, Silvo Breskvar, Sima Tan, SIMBAD, Simon Newcomb, Sin (mitologija), Siriometer, Sisebut, Sizigij (astronomija), Sočasno vrtenje, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Sončev polmer, Sončeva masa, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna razvrstitev zvezd, Spika (revija), Srednja anomalija, Srednja dolžina, Srednja kronologija, Stanislav Južnič, Stari Egipt, Stevan Bošković, Stik (film), Struvejev geodetski lok, Subrahmanyan Chandrasekhar, Sulejman I., Sundzi Suandžing, Svetlana Ivanovna Gerasimenko, Svetlobna krivulja, Svetlobno leto, Svetlobno onesnaženje, Tabit ibn Kora, Taki al-Din, Taksonomija, Tales, Tatomir Anđelić, Tau, Teatinci, Težiščni dinamični čas, Teden, Temna energija, Teodozij, Teodozij II., Termografska kamera, The Life of Mammals, Theodor Johan Christian Ambders Brorsen, Thomas Harriot, Thomas James Henderson, Thomas Young (fizik), Tibet, Timuridsko cesarstvo, Tirnica, Točka (geometrija), Tomaž Zwitter, Trigonometrija, Tycho Brahe, Ulug Beg, Univerza, Univerza al-Karauin, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Univerza v Bologni, Univerza v Heidelbergu, Univerza v Ljubljani, Univerzalni koordinirani čas, Urad za dolžine, Uranija, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Uruk, Uzbekistan, Veda, Velika geografska odkritja, Veliko leto, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vesolje, me slišiš?, Vesoljski teleskop Hubble, Victor Clube, Vidni spekter, Viktor Amazaspovič Ambarcumjan, Viktor Kuzmič Abalakin, Viljem Ogrinc, Virialni izrek, Visoka voda, Vodna ura, Vojničev rokopis, Vozel (astronomija), Vrtenje, Vzvratno gibanje, Wernher von Braun, Wilhelm von Biela, Wilhelm Wolff Beer, Willem de Sitter, William Chauvenet, William Cranch Bond, William Herschel, William Huggins, William Lassell, William Rowan Hamilton, William Simms, William Wallace Campbell, William Weber Coblentz, William Wilson Morgan, Wolfram von Eschenbach, Yrjö Väisälä, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemljin polmer, Zemljina masa, Zenitna razdalja, Zgodovina biologije, Zgodovina geografije, Zgodovina matematike, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Znanost, Znanstvena metoda, Zodiak, Zorko Vičar, Zvezda, Zvezdni katalog, 0. januar, 116 Sirona, 18. februar, 18845 Cichocki, 2014, 28 pr. n. št., 30 Uranija, 66667 Kambič. Razširi indeks (696 več) » « Shrink indeks

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Novo!!: Astronomija in Abasidski kalifat · Poglej več »

Abdurahman Ali Sufi

Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).

Novo!!: Astronomija in Abdurahman Ali Sufi · Poglej več »

Abraham Hija

‎ Abraham bar Hija ben ha-Nasi Savasorda (Hiyya, Chija) (ha Nasi, Ha-Nasi) (latinsko Abraham Judaeus), špansko-judovski astronom, matematik, astrolog in filozof, * okoli 1070, Soria ob Dueru ali Barcelona, Španija, † okoli 1136, verjetno Barcelona ali Provansa, Francija.

Novo!!: Astronomija in Abraham Hija · Poglej več »

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Absolutni izsev · Poglej več »

Abu Mašar

‎Džafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abalači Abu Mašar, arabski astronom in filozof, * 787, Balh (ali tudi Bagdad), Afganistan, † april 886, Vasit (Wasit), Irak.

Novo!!: Astronomija in Abu Mašar · Poglej več »

Abu Nasr Mansur

Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.

Novo!!: Astronomija in Abu Nasr Mansur · Poglej več »

Adam Schall

Johann Adam Schall pl.

Novo!!: Astronomija in Adam Schall · Poglej več »

Adaptivna optika

zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč. Od naklona valovnega čela je odvisen nastanek slike na detektorjih. Kot izhod nastane signal, ki ga s pomočjo hitrega računalnika uporabimo za krmiljenje oblike površine ogledala v astronomskem teleskopu. Negativ slike zvezde posnet s teleskopom. Levi del kaže posnetek v počasnem gibanju, če ni vključena adaptivna optika. Desni del kaže posnetek iste zvezde (tudi film v počasnem gibanju) z vključeno adaptivno optiko. Slika zvezde je mnogo boljša, ker je manj utipanja. Slika zvezde se še vedno rahlo spreminja, vendar je to spreminjanje mnogo manj opazno. Adaptivna optika ali prilagodljiva optika je tehnologija, ki v realnem času omogoča popravke valovnega čela elektromagnetnega valovanja s pomočjo ogledala, ki ima spremenljivo površino, ali z uporabo snovi s spremenljivim lomnim količnikom.

Novo!!: Astronomija in Adaptivna optika · Poglej več »

Adelard

Adelard iz Batha (Adelhard, Aethelhard, Alard, Abelard), angleški učenjak in prevajalec, * okoli 1080, Bath pri Bristolu, Anglija, † okoli 1150.

Novo!!: Astronomija in Adelard · Poglej več »

Adriaan Blaauw

Adriaan Blaauw, nizozemski astronom, * 12. april 1914, Amsterdam, Nizozemska, † 1. december 2010, Groningen, Nizozemska.

Novo!!: Astronomija in Adriaan Blaauw · Poglej več »

Adrien-Marie Legendre

Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Adrien-Marie Legendre · Poglej več »

Airyjev disk

Airyjev disk. Uklon na režah različnih oblik, levo reže, desno uklonske slike. Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji.

Novo!!: Astronomija in Airyjev disk · Poglej več »

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12. stoletje) Mohamed ben Musa al Madžusi (potomec nekega Magijca) Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi (arabsko أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), perzijski matematik, astronom in geograf, * 780, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj Uzbekistan, † 850.

Novo!!: Astronomija in Al Hvarizmi · Poglej več »

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.

Novo!!: Astronomija in Al-Biruni · Poglej več »

Al-Fazari

Mohamed ibn-Ibrahim al-Fazari, arabski astronom, filozof in matematik, * okoli 735, † 806.

Novo!!: Astronomija in Al-Fazari · Poglej več »

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Novo!!: Astronomija in Al-Kindi · Poglej več »

Al-Majriti

Abu-al-Kasim Maslamah (Maslam) ibn Ahmed al-Majriti (arabsko أبو القاسممسلمة بن أحمد المجريطي), španski astronom, kemik, matematik in učenjak, * ?, Kordoba, Španija, † 1007 ali 1008.

Novo!!: Astronomija in Al-Majriti · Poglej več »

Al-Mamun

Abu Džafar al Mamun ibn Harun (المأمون), abasidski kalif, * 14. september 786, Bagdad, † 9. avgust 833, Tarz, današnja Turčija.

Novo!!: Astronomija in Al-Mamun · Poglej več »

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Novo!!: Astronomija in Albatani · Poglej več »

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Novo!!: Astronomija in Albedo · Poglej več »

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Albert Abraham Michelson · Poglej več »

Albert Marth

Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Albert Marth · Poglej več »

Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)

Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom, * 16. april (4. april, ruski koledar) 1867, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 23. november 1939, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Astronomija in Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) · Poglej več »

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Novo!!: Astronomija in Aleksander Mihajlovič Ljapunov · Poglej več »

Aleksandrijska knjižnica

Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.

Novo!!: Astronomija in Aleksandrijska knjižnica · Poglej več »

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Alexis Claude Clairaut · Poglej več »

Alfa

Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.

Novo!!: Astronomija in Alfa · Poglej več »

Alfonz X. Kastiljski

Alfonz X. Kastiljski (tudi Alfons, Alfonso El Sabio (A. Modri), A. Astronom), špansko-nemški kralj, * 23. november 1221, Burgos, (ali Toledo), Španija, † 4. april 1284, Sevilla.

Novo!!: Astronomija in Alfonz X. Kastiljski · Poglej več »

Alfred Lothar Wegener

Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.

Novo!!: Astronomija in Alfred Lothar Wegener · Poglej več »

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Novo!!: Astronomija in Alhacen · Poglej več »

Allan McLeod Cormack

Allan MacLeod Cormack, južnoafriško-ameriški fizik škotskega rodu, nobelovec, * 23. februar 1924, Johannesburg, Južna Afrika, † 7. maj 1998, Winchester, Massachusetts, Združene države Amerike.

Novo!!: Astronomija in Allan McLeod Cormack · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Novo!!: Astronomija in Almagest · Poglej več »

Alvan Clark

Alvan Clark, ameriški astronom in optik, * 8. marec 1804, Ashfield, Massachusetts, ZDA, † 19. avgust 1887, Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: Astronomija in Alvan Clark · Poglej več »

Ameriško astronomsko društvo

Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.

Novo!!: Astronomija in Ameriško astronomsko društvo · Poglej več »

Ami-Sadukova Venerina tablica

Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Ami-Sadukova Venerina tablica (Enuma Anu Enlil, tablica 63) je zapis astronomskih opazovanj planeta Venere, ki se je ohranil na številnih klinopisnih tablicah iz 1.

Novo!!: Astronomija in Ami-Sadukova Venerina tablica · Poglej več »

Anaksagora

Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).

Novo!!: Astronomija in Anaksagora · Poglej več »

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Novo!!: Astronomija in Anaksimander · Poglej več »

Anaksimen

Anaksimén ali Anaksiménes (starogrško: Anaksiménes), starogrški filozof in učenjak, * 585 pr. n. št. (584, 570), Milet, † 525 pr. n. št. (okoli 500, 523, 524, 528, okoli 526).

Novo!!: Astronomija in Anaksimen · Poglej več »

Analema

Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.

Novo!!: Astronomija in Analema · Poglej več »

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Astronomija in Anders Celsius · Poglej več »

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Astronomija in Anders Jonas Ångström · Poglej več »

Andrej Čadež

Andrej Čadež, slovenski fizik in astrofizik, * 12. september 1942, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Andrej Čadež · Poglej več »

Andrej Kobav

Andrej Kobav (Kobal, Andreas Kobavius), slovenski jezuit, teolog, kronolog in matematik, * 11. november 1593 (1594), Cerknica, † 12. februar 1654, Trst.

Novo!!: Astronomija in Andrej Kobav · Poglej več »

Andrej Perlah

Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.

Novo!!: Astronomija in Andrej Perlah · Poglej več »

Andreja Gomboc

Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.

Novo!!: Astronomija in Andreja Gomboc · Poglej več »

Anne Sewell Young

Anne Sewell Young, ameriška astronomka, * 2. januar 1871, Bloomington, Wisconsin, Združene države Amerike, † 15. avgust 1961, Claremont, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Anne Sewell Young · Poglej več »

Annie Jump Cannon

Annie Jump Cannon, ameriška astronomka, * 11. december 1863, Dover, Delaware, ZDA, † 13. april 1941, Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: Astronomija in Annie Jump Cannon · Poglej več »

Anomalija

Anomalíja (grško anómalos.

Novo!!: Astronomija in Anomalija · Poglej več »

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Novo!!: Astronomija in Antika · Poglej več »

Anton Ambschel

‎Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.

Novo!!: Astronomija in Anton Ambschel · Poglej več »

Anton Stušek

Anton Stušek, slovenski strojni inženir, 14. januar 1932, Trbovlje - december 2023.

Novo!!: Astronomija in Anton Stušek · Poglej več »

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Novo!!: Astronomija in Apolonij · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Astronomija in Apsidna točka · Poglej več »

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Novo!!: Astronomija in Arabščina · Poglej več »

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Novo!!: Astronomija in Arabci · Poglej več »

Arat

Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).

Novo!!: Astronomija in Arat · Poglej več »

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomija in Argument periapside · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Astronomija in Arhimed · Poglej več »

Arkadij in Boris Strugacki

Brata Strugacki, ruska pisatelja in scenarista.

Novo!!: Astronomija in Arkadij in Boris Strugacki · Poglej več »

Armilarna sfera

Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.

Novo!!: Astronomija in Armilarna sfera · Poglej več »

Arno Arthur Wachmann

Arno Arthur Wachmann je nemški astronom, * 8. marec 1902, Hamburg, Nemčija, † 24. julij 1990, Hamburg, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Arno Arthur Wachmann · Poglej več »

Arnold Sommerfeld

Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Arnold Sommerfeld · Poglej več »

Arthur Cayley

Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Arthur Cayley · Poglej več »

Arthur Robert Hinks

Arthur Robert Hinks, CBE, FRS, angleški astronom in geograf, * 26. maj 1873, London, Anglija, † 14. april 1945, Royston, Hertfordshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Arthur Robert Hinks · Poglej več »

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Arthur Stanley Eddington · Poglej več »

ArXiv

arXiv je spletni arhiv elektronskih preprintov znanstvenih člankov s področja matematike, fizike, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, računalništva, kvantitativne biologije, statistike in kvantitativnega finančništva.

Novo!!: Astronomija in ArXiv · Poglej več »

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Novo!!: Astronomija in Aryabhata I. · Poglej več »

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Novo!!: Astronomija in Astrobiologija · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Novo!!: Astronomija in Astrofizika · Poglej več »

Astrognozija

Ástrognozíja je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja s preučevanjem in prepoznavanjem le zvezd stalnic in drugih nepremikajočih se nebesnih teles, ter orientacijo s pomočjo zvezd.

Novo!!: Astronomija in Astrognozija · Poglej več »

Astrokemija

Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.

Novo!!: Astronomija in Astrokemija · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Novo!!: Astronomija in Astrolab · Poglej več »

Astrološki simboli

Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.

Novo!!: Astronomija in Astrološki simboli · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Astronomija in Astrometrija · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: Astronomija in Astronom · Poglej več »

Astronomija stare Grčije

Mehanizem z Antikitere je bil analogni računalnik med letoma 150-100 pr. n. št., ki je bil izdelan za izračunavanje položaja astronomskih teles. Astronomija stare Grčije je astronomija, ki je napisana v starogrškem jeziku v klasični antiki.

Novo!!: Astronomija in Astronomija stare Grčije · Poglej več »

Astronomische Nachrichten

Naslovnica prve številke revije ''Astronomische Nachrichten'' leta 1823 Astronomische Nachrichten, eden izmed prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,, by Jurgen Hamel, pp.

Novo!!: Astronomija in Astronomische Nachrichten · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Astronomija in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomska knjižnica, Ljubljana

Astronomska knjižnica (Fizikalna, astronomska in meteorološka knjižnica) je visokošolska knjižnica, ki deluje v sklopu Fakultete za matematiko in fiziko.

Novo!!: Astronomija in Astronomska knjižnica, Ljubljana · Poglej več »

Astronomska konstanta

Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.

Novo!!: Astronomija in Astronomska konstanta · Poglej več »

Astronomski observatorij Palermo

Astronomski observatorij Palermo (Osservatorio astronomico di Palermo, tudi Osservatorio Astronomico di Palermo Giuseppe S. Vaiana) je observatorij v Palermu na Siciliji v Italiji.

Novo!!: Astronomija in Astronomski observatorij Palermo · Poglej več »

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Novo!!: Astronomija in Astronomski simbol · Poglej več »

Astronomsko društvo Javornik

Astronomsko društvo Javornik je največje in najstarejše astronomsko društvo v Sloveniji.

Novo!!: Astronomija in Astronomsko društvo Javornik · Poglej več »

Astronomsko društvo Polaris

Logotip Astronomskaga društva Polaris. Astronomsko društvo Polaris je koroško astronomsko društvo v Sloveniji.

Novo!!: Astronomija in Astronomsko društvo Polaris · Poglej več »

Astroparticle Physics

Astroparticle Physics je strokovna znanstvena revija, ki pokriva eksperimentalne in teoretične raziskave na različnih področjih fizike kozmičnih žarkov, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, fizike delcev in fizike astrodelcev.

Novo!!: Astronomija in Astroparticle Physics · Poglej več »

Atlas (kartografija)

Indije in »notranje Azije« Átlas je knjiga, v kateri so zbrani zemljevidi.

Novo!!: Astronomija in Atlas (kartografija) · Poglej več »

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in August Ferdinand Möbius · Poglej več »

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Novo!!: Astronomija in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »

Avicenna

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Novo!!: Astronomija in Avicenna · Poglej več »

Azimut

Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.

Novo!!: Astronomija in Azimut · Poglej več »

Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Novo!!: Astronomija in Šapur I. · Poglej več »

Žička kartuzija

Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.

Novo!!: Astronomija in Žička kartuzija · Poglej več »

Časovna razporeditev v Tolkienovi mitologiji

Časovna razporeditev v Tolkienovi mitologiji je predstavljena z dobami.

Novo!!: Astronomija in Časovna razporeditev v Tolkienovi mitologiji · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Astronomija in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Novo!!: Astronomija in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »

Časovni pregled izumov

Seznam časovni pregled izumov na pregleden način predstavlja čas nastopa najpomembnejših izumov.

Novo!!: Astronomija in Časovni pregled izumov · Poglej več »

Čin Džjušao

Čin Džjušao (kitajsko 秦九韶, pinjin Qín Jiǔsháo; Wade-Giles: Ch'in Chiu-shao)), kitajski matematik, * 1202, Dzijang, provinca Sečuan, Kitajska † 1261, Meidžou, provinca Guangdong.

Novo!!: Astronomija in Čin Džjušao · Poglej več »

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.

Novo!!: Astronomija in Črna luknja · Poglej več »

Črna pritlikavka

Čŕna pritlíkavka je ugasel preostanek zvezde, ki je po velikosti podobna Soncu.

Novo!!: Astronomija in Črna pritlikavka · Poglej več »

Čudežni otrok

Čúdežni otròk je prezgodaj zrel otrok, ki je že v zelo zgodnji starosti posebej nadarjen na določenem področju.

Novo!!: Astronomija in Čudežni otrok · Poglej več »

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Novo!!: Astronomija in Babilon · Poglej več »

Babilonske številke

Babilonske številke Babilonske številke so sistem klinopisnih znakov, ki so se uporabljali za zapisovanje števil.

Novo!!: Astronomija in Babilonske številke · Poglej več »

Ban Džao

Ban Džao (kitajsko 班昭, pinjin Bān Zhāo) s častnim imenom Hujban (kitajsko 惠班) je bila kitajska zgodovinarka, filozofinja in političarka, * 45 ali 49, † okoli 117/120.

Novo!!: Astronomija in Ban Džao · Poglej več »

Barbara Sue Ryden

Barbara Sue Ryden, ameriška astronomka in astrofizičarka, * 2. maj 1961, New Milford, Connecticut, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Barbara Sue Ryden · Poglej več »

Barvni indeks

Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.

Novo!!: Astronomija in Barvni indeks · Poglej več »

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Novo!!: Astronomija in Bela luknja · Poglej več »

Benedikt Ferretti

Benedikt Ferretti, slovenski astronom, * Ljubljana, 1655, † okoli 1730.

Novo!!: Astronomija in Benedikt Ferretti · Poglej več »

Benjamin Apthorp Gould

Benjamin Apthorp Gould, ameriški astronom, * 27. september 1824, Boston, Massachusetts, ZDA, † 26. november 1896, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Benjamin Apthorp Gould · Poglej več »

Benjamin Peirce

Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Benjamin Peirce · Poglej več »

Bernard Pergerl

Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.

Novo!!: Astronomija in Bernard Pergerl · Poglej več »

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Novo!!: Astronomija in Bhaskara · Poglej več »

Bibcode

Bibcode (znan tudi kot »refcode«) je zgoščen identifikator, ki ga uporablja več astronomskih podatkovnih sistemov za poenotene referenčne vire.

Novo!!: Astronomija in Bibcode · Poglej več »

Bibliografija

Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.

Novo!!: Astronomija in Bibliografija · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Astronomija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Blaž Potočnik

Blaž Potočnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik, skladatelj, časnikar in narodni buditelj, * 31. januar 1799, Struževo pri Kranju, † 1872.

Novo!!: Astronomija in Blaž Potočnik · Poglej več »

Blazar

Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.

Novo!!: Astronomija in Blazar · Poglej več »

Boetij

Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.

Novo!!: Astronomija in Boetij · Poglej več »

Bogdan Kilar

Bogdan Kilar, slovenski astronom, * 28. februar 1930, Beograd, † 2015.

Novo!!: Astronomija in Bogdan Kilar · Poglej več »

Bohdan Paczyński

Bohdan Paczyński, poljski astronom, * 8. februar 1940, Vilna, Litva, † 19. april 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Bohdan Paczyński · Poglej več »

Bojan Kambič

Bojan Kambič, slovenski fizik, profesor in popularizator znanosti, * 1959.

Novo!!: Astronomija in Bojan Kambič · Poglej več »

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Novo!!: Astronomija in Bolometer · Poglej več »

Borgijski apartmaji

Borgijski apartmaji so zbirka sob v Apostolski palači v Vatikanu, ki jih je za osebno uporabo prilagodil papež Aleksander VI. (Rodrígo de Borgia).

Novo!!: Astronomija in Borgijski apartmaji · Poglej več »

Bortleova lestvica

Bortleova léstvica (tudi Bortle class) je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji.

Novo!!: Astronomija in Bortleova lestvica · Poglej več »

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Novo!!: Astronomija in Brahmagupta · Poglej več »

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Novo!!: Astronomija in Brezrazsežna količina · Poglej več »

Camera obscura

Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.

Novo!!: Astronomija in Camera obscura · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »

Carl Keenan Seyfert

Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Carl Keenan Seyfert · Poglej več »

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Carl Sagan · Poglej več »

Carl Theodor Albrecht

Carl Theodor Albrecht, nemški astronom, * 30. avgust 1843, Dresden, Kraljevina Saška, † 31. avgust 1915, Potsdam, Nemško cesarstvo.

Novo!!: Astronomija in Carl Theodor Albrecht · Poglej več »

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Novo!!: Astronomija in Carl Vilhelm Ludwig Charlier · Poglej več »

Caroline Lucretia Herschel

Caroline Lucretia Herschel, nemško-angleška astronomka, * 16. marec 1750, Hannover, † 9. januar 1848, Hannover.

Novo!!: Astronomija in Caroline Lucretia Herschel · Poglej več »

Catherine Wolfe Bruce

Catherine Wolfe Bruce, ameriška človekoljubka, * 22. januar 1816, New York, ZDA, † 13. marec 1900, New York.

Novo!!: Astronomija in Catherine Wolfe Bruce · Poglej več »

Centre de données astronomiques de Strasbourg

Centre de Données astronomiques de Strasbourg (CDS; slovenski prevod: Strasbourška astronomska baza podatkov) je vozlišče podatkov, ki zbira in organizira astronomske informacije.

Novo!!: Astronomija in Centre de données astronomiques de Strasbourg · Poglej več »

Cerro Monserrate

Monserrate (poimenovan po katalonski homonimski gori Montserrat) je visoka gora, visoka 3152 metrov, ki dominira nad mestom Bogotá, glavnim mestom Kolumbije.

Novo!!: Astronomija in Cerro Monserrate · Poglej več »

Cerro Santa Lucía

Cerro Santa Lucía je majhen hrib v središču Santiaga v Čilu.

Novo!!: Astronomija in Cerro Santa Lucía · Poglej več »

Charles Augustus Young

Charles Augustus Young, ameriški astronom in astrofizik, * 15. december 1834, Hanover, New Hampshire, ZDA, † 3. januar 1908, Hanover.

Novo!!: Astronomija in Charles Augustus Young · Poglej več »

Charles Malapert

Charles Malapert, belgijski jezuit, pisatelj, matematik, astronom, kozmolog in pedagog, * 1581, Mons, Belgija, † 1630, Vitoria, Španija.

Novo!!: Astronomija in Charles Malapert · Poglej več »

Chichen Itza

Chichén Itzá (špansko: Chichén Itzá, Jukatanski Maji: Chi'ch'èen Ìitsha' pomeni »pri ustju vodnjaka rodu Itzá«) je bilo veliko mesto v predkolumbovski dobi, ki ga je zgradila civilizacija Majev.

Novo!!: Astronomija in Chichen Itza · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Novo!!: Astronomija in Christiaan Huygens · Poglej več »

Cleveland Abbe

Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.

Novo!!: Astronomija in Cleveland Abbe · Poglej več »

Clifford Stoll

Clifford Paul »Cliff« Stoll, ameriški astronom, računalnikar, izumitelj in pisatelj, * 4. junij 1950, Buffalo, New York, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Clifford Stoll · Poglej več »

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Clyde William Tombaugh · Poglej več »

Coldplay

Coldplay je alternativna rock skupina iz Londona, ki sta jo leta 1996 pod imenom Pectoralz ustanovila frontman Chris Martin in kitarist Jonny Buckland.

Novo!!: Astronomija in Coldplay · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Astronomija in Daljnogled · Poglej več »

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Novo!!: Astronomija in Daniel Bernoulli · Poglej več »

Daniel Kirkwood

Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Daniel Kirkwood · Poglej več »

David C. Jewitt

David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.

Novo!!: Astronomija in David C. Jewitt · Poglej več »

David Fabricij

David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, Nemčija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.

Novo!!: Astronomija in David Fabricij · Poglej več »

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Novo!!: Astronomija in David Gill · Poglej več »

Davyjeva medalja

Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.

Novo!!: Astronomija in Davyjeva medalja · Poglej več »

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Novo!!: Astronomija in Džang Heng · Poglej več »

De architectura

De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.

Novo!!: Astronomija in De architectura · Poglej več »

De revolutionibus orbium coelestium

De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.

Novo!!: Astronomija in De revolutionibus orbium coelestium · Poglej več »

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Novo!!: Astronomija in Deklinacija · Poglej več »

Deklinacija (razločitev)

Deklinacija je lahko.

Novo!!: Astronomija in Deklinacija (razločitev) · Poglej več »

Devet poglavij matematične umetnosti

Stran ''Devetih poglavij matematične umetnosti'', objavljenih leta 1820 Devet poglavij matematične umetnosti je kitajska knjiga o matematiki, ki jo je sestavilo več generacij učenjakov od 10.

Novo!!: Astronomija in Devet poglavij matematične umetnosti · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Novo!!: Astronomija in Diferencialna enačba · Poglej več »

Dolžina dvižnega vozla

Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomija in Dolžina dvižnega vozla · Poglej več »

Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Novo!!: Astronomija in Domnevni planet · Poglej več »

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Novo!!: Astronomija in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije · Poglej več »

Družina trka

Družina trka (tudi kolizijska družina) je v astronomiji skupina teles, ki imajo skupen izvor.

Novo!!: Astronomija in Družina trka · Poglej več »

Dzu Čongdži

Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.

Novo!!: Astronomija in Dzu Čongdži · Poglej več »

Eddingtonova meja

Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.

Novo!!: Astronomija in Eddingtonova meja · Poglej več »

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Edison Pettit · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Novo!!: Astronomija in Edmond Halley · Poglej več »

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Edward Emerson Barnard · Poglej več »

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Edwin Powell Hubble · Poglej več »

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Efemeridni čas · Poglej več »

Eifflov stolp

sličica Eifflov stolp je železen stolp, zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni v Parizu.

Novo!!: Astronomija in Eifflov stolp · Poglej več »

Einsteinov obroč

Einsteinov obróč (tudi Hvolsonov obróč) je v astronomiji pojav v katerem dobimo sliko izvora (galaksija, zvezda) v obliki obroča.

Novo!!: Astronomija in Einsteinov obroč · Poglej več »

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Novo!!: Astronomija in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Astronomija in Ekliptika · Poglej več »

Ekscentrična anomalija

Ekscentrična anomalija je označena z E. Ekscentrična anomalija (oznaka E) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomija in Ekscentrična anomalija · Poglej več »

El Escorial

San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.

Novo!!: Astronomija in El Escorial · Poglej več »

Eleanor Francis Helin

Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.

Novo!!: Astronomija in Eleanor Francis Helin · Poglej več »

Eleanor Margaret Peachey Burbidge

Eleanor Margaret Burbidge (rojena Peachey), FRS, angleška astronomka in astrofizičarka, * 12. avgust 1919, Davenport, grofija Cheshire, Anglija, † 5. april 2020, San Francisco, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Eleanor Margaret Peachey Burbidge · Poglej več »

Element

Elemènt pomeni prvinski del česa.

Novo!!: Astronomija in Element · Poglej več »

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Novo!!: Astronomija in Elementi tira · Poglej več »

Emanuel Swedenborg

Emanuel Swedenborg, rojen Emanuel Swedberg, švedski protestantski teolog, znanstvenik, filozof, mistik, * 29. januar 1688, Stokholm, Švedska, † 29. marec 1772, London, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Emanuel Swedenborg · Poglej več »

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Novo!!: Astronomija in Enakonočje · Poglej več »

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Novo!!: Astronomija in Enciklopedija · Poglej več »

Enrico Fermi

Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.

Novo!!: Astronomija in Enrico Fermi · Poglej več »

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.

Novo!!: Astronomija in Epoha (astronomija) · Poglej več »

Epsilon

Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.

Novo!!: Astronomija in Epsilon · Poglej več »

Erasmus Reinhold

''Prutenske tabele'' (izdaja iz leta 1562) Erasmus Reinhold (Tudi Rheinhold in Reinholt), nemški astronom in matematik, * 22. oktober 1511, Saalfeld, Turinško (Turingija), † 19. februar 1553, Wittenberg, Saška.

Novo!!: Astronomija in Erasmus Reinhold · Poglej več »

Erast Gliner

Erast Borisovič Gliner, fizik in kozmolog, * 26. januar 1923, Kijev, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 16. november 2021, San Francisco, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Erast Gliner · Poglej več »

Ernst Zinner

Ernst Zinner, nemški astronom in zgodovinar astronomije, * 2. februar, 1886, Goldberg, Šlezija, † 30. avgust 1970, Planegg, Bavarska, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Ernst Zinner · Poglej več »

Eros

Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.

Novo!!: Astronomija in Eros · Poglej več »

Esko Valtaoja

Esko Jorma Johannes Valtaoja, finski astronom in pisatelj, * 20. junij 1951, Kemi, Finska.

Novo!!: Astronomija in Esko Valtaoja · Poglej več »

Eta (črka)

Éta (grško:; velika črka: Η, mala črka: η) je sedma črka grške abecede in ima številčno vrednost 8.

Novo!!: Astronomija in Eta (črka) · Poglej več »

Eugene Parker

Eugene Newman Parker, ameriški astrofizik, * 10. junij 1927, Houghton, Michigan, ZDA, † 15. marec 2022, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Eugene Parker · Poglej več »

Evdem z Rodosa

Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.

Novo!!: Astronomija in Evdem z Rodosa · Poglej več »

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Astronomija in Evdoks · Poglej več »

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Novo!!: Astronomija in Evklidski prostor · Poglej več »

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Novo!!: Astronomija in Evropa (luna) · Poglej več »

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Novo!!: Astronomija in Evropa (mitologija) · Poglej več »

Evropski južni observatorij

Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.

Novo!!: Astronomija in Evropski južni observatorij · Poglej več »

Faradayev pojav

Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.

Novo!!: Astronomija in Faradayev pojav · Poglej več »

Faza (astronomija)

Faza ali mena je v astronomiji osvetljeni del Lune (Lunina mena), naravnega satelita ali planeta (planetne faze) (na primer pri Veneri) viden z drugega planeta ali nebesnega telesa, ki se velikokrat spreminja.

Novo!!: Astronomija in Faza (astronomija) · Poglej več »

Fazni kot (astronomija)

thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.

Novo!!: Astronomija in Fazni kot (astronomija) · Poglej več »

Ferdinand Verbiest

Oče Ferdinand Verbiest (poznan pod kitajskim imenom kot Nan Huajren), flamski jezuitski misijonar na Kitajskem za časa vladavine Čing, * 9. oktober 1623, Pittem, Tielt, Grofija Flandrija, Španska Nizozemska, † 28. januar 1688, Peking, Čingova vladavina Bil je izurjen "fac totum", tj.

Novo!!: Astronomija in Ferdinand Verbiest · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Astronomija in Fizika · Poglej več »

Fjodor Aleksandrovič Bredihin

Fjodor Aleksandrovič Bredihin, ruski astronom in astrofizik, * 8. december (26. november, ruski koledar) 1831, Mikolajiv (rusko Nikolajev), Hersonska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 14. maj (1. maj) 1904, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Astronomija in Fjodor Aleksandrovič Bredihin · Poglej več »

Frančiškanska knjižnica, Ljubljana

Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani je del frančiščanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču mesta.

Novo!!: Astronomija in Frančiškanska knjižnica, Ljubljana · Poglej več »

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Novo!!: Astronomija in François Jean Dominique Arago · Poglej več »

Franc Toplak (duhovnik)

Franc Toplak, slovenski rimskokatoliški duhovnik in zbiratelj ljudskega gradiva, * 2. september 1818, Destrnik, † 6. november 1904, Podgorci.

Novo!!: Astronomija in Franc Toplak (duhovnik) · Poglej več »

France Avsec

France Avsec, slovenski gimnazijski profesor matematike in fizike, * 23. avgust 1930, Ljubljana, † 18. december, 2008, Kranj.

Novo!!: Astronomija in France Avsec · Poglej več »

Francesco Maurolico

Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.

Novo!!: Astronomija in Francesco Maurolico · Poglej več »

Francis Baily

Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Francis Baily · Poglej več »

Frane Petrić

Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom. Namesto Aristotela zagovarja in utemeljuje novo filozofijo, ki sinkretično združuje Platona, antične pitagorejske in hermetične spise novoplatonistov, cerkvenih očetov kot tudi povzetke iz bližnjevzhodnih antičnih religij (egipčanske in perzijske magije, naukov Zoroastra, Manija in sabejskega kulta zvezd). Novo filozofijo je želel uporabiti v protireformacijskem boju, vendar je kljub papeževi moralni podpori imel težave z inkvizicijo, ki ga sicer ni obtožila. Kljub utemeljevanju sinkretičnega platonističnega filozofskega sistema na krščanski veri, je Petrićevo delo izjemno obsežno in raznovrstno. Njegov celoten opus obsega 60 del po področjih literarne in glasbene teorije, retorike, zgodovine, analiz vojaške strategije, matematike, astronomije, meteorologije, oceanografije, medicine in utopije.

Novo!!: Astronomija in Frane Petrić · Poglej več »

Frank Schlesinger

Frank Schlesinger, ameriški astronom, * 11. maj 1871, New York, ZDA, † 10. julij 1943, Old Lyme, Connecticut, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Frank Schlesinger · Poglej več »

Frank Watson Dyson

Sir Frank Watson Dyson, KBE, FRS, angleški astronom, * 8. januar 1868, Measham pri Ashby-de-la-Zouchu, Leicestershire, Anglija, † 25. maj 1939, na morju.

Novo!!: Astronomija in Frank Watson Dyson · Poglej več »

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Fred Hoyle · Poglej več »

Friderik VI. Danski

Friderik VI. (dansko Frederik 6, norveško Frederik VI av Danmark og Norge) je bil od 13.

Novo!!: Astronomija in Friderik VI. Danski · Poglej več »

Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).

Novo!!: Astronomija in Friedrich Georg Wilhelm von Struve · Poglej več »

Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Friedrich Wilhelm August Argelander · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Novo!!: Astronomija in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, nemški astronom, * 22. oktober 1822, Berlin, Nemčija, † 7. julij 1895, Giessen.

Novo!!: Astronomija in Friedrich Wilhelm Gustav Spörer · Poglej več »

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Fritz Zwicky · Poglej več »

Galaktična latituda

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična latituda ali galaktična širina (oznaka je b) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Astronomija in Galaktična latituda · Poglej več »

Galaktična longituda

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična longituda ali galaktična dolžina (oznaka je l) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Astronomija in Galaktična longituda · Poglej več »

Galaktična poravnava

Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.

Novo!!: Astronomija in Galaktična poravnava · Poglej več »

Galaktična ravnina

Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.

Novo!!: Astronomija in Galaktična ravnina · Poglej več »

Galilejev primer

Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.

Novo!!: Astronomija in Galilejev primer · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Astronomija in Galileo Galilei · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Astronomija in Ganimed (luna) · Poglej več »

Gérard Henri de Vaucouleurs

Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom, * 25. april 1918, Pariz, Francija, † 7. oktober 1995, Austin, Teksas, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Gérard Henri de Vaucouleurs · Poglej več »

GeaBios

http://www.geabios.com www.geabios.com GeaBios je slovenski brezplačni (ne-komercialni) geoinformacijski spletni servis.

Novo!!: Astronomija in GeaBios · Poglej več »

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Novo!!: Astronomija in Gemin · Poglej več »

Genadij Vladimirovič Borisov

Genadij Vladimirovič Borisov, ruski inženir, izdelovalec teleskopov in ljubiteljski astronom, * 1962, Kramatorsk, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).

Novo!!: Astronomija in Genadij Vladimirovič Borisov · Poglej več »

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Novo!!: Astronomija in Geocentrični model · Poglej več »

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Novo!!: Astronomija in Geografija · Poglej več »

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Novo!!: Astronomija in Georg Aunpekh von Peurbach · Poglej več »

Georg Joachim Lauchen von Retij

Georg Joachim Lauchen von Retij, nemški astronom, matematik in kartograf, * 16. februar 1514, Feldkirch, Avstrija, † 4. december 1574, Košice (Cassovia), na Madžarskem, danes Slovaška.

Novo!!: Astronomija in Georg Joachim Lauchen von Retij · Poglej več »

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Novo!!: Astronomija in George Biddell Airy · Poglej več »

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in George Ellery Hale · Poglej več »

George Howard Darwin

Sir George Howard Darwin, KCB, FRS, FRSE, angleški odvetnik in astronom, * 9. julij 1845, Down House, Downe, grofija Kent, Anglija, † 7. december 1912, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Astronomija in George Howard Darwin · Poglej več »

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Novo!!: Astronomija in George Lake · Poglej več »

George Phillips Bond

George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Astronomija in George Phillips Bond · Poglej več »

George Van Biesbroeck

George Achille Van Biesbroeck, belgijsko-ameriški astronom, * 21. januar 1880, Gent, Belgija, † 23. februar 1974, ZDA.

Novo!!: Astronomija in George Van Biesbroeck · Poglej več »

Georges Antoine Pons Rayet

Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.

Novo!!: Astronomija in Georges Antoine Pons Rayet · Poglej več »

Georges Fournier

Georges Fournier, francoski astronom, * 12. november 1881, Rouvray, Côte-d'Or, Francija, † 1. december 1954.

Novo!!: Astronomija in Georges Fournier · Poglej več »

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Novo!!: Astronomija in Gerard Peter Kuiper · Poglej več »

Gerardus Mercator

Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.

Novo!!: Astronomija in Gerardus Mercator · Poglej več »

Giacomo Rho

Giacomo Rho (Jacobus Rho; Jakob Rho), ali na Kitajskem Luo Jagu (kitajsko: 羅雅谷; pinjin: Luo Yagu), vljudnostno ime Vejšao (kitajsko: 味韶; pinjin: Weishao), italijanski jezuit, duhovnik, misijonar in astronom na Kitajskem, * 29. januar 1593 Milan ali Pavia, † 27. april 1638, Peking, Čingova vladavina.

Novo!!: Astronomija in Giacomo Rho · Poglej več »

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Novo!!: Astronomija in Gijasedin al-Kaši · Poglej več »

Gimnazija Bežigrad

Gimnazija Bežigrad (pogovorno poimenovana Bežigrajska gimnazija) je gimnazija v Ljubljani.

Novo!!: Astronomija in Gimnazija Bežigrad · Poglej več »

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Novo!!: Astronomija in Giottov campanile · Poglej več »

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Novo!!: Astronomija in Giovanni Alfonso Borelli · Poglej več »

Giovanni Battista Donati

Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.

Novo!!: Astronomija in Giovanni Battista Donati · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Astronomija in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Novo!!: Astronomija in Giuseppe Piazzi · Poglej več »

Gjuro Pilar

Gjuro Pilar (tudi Đuro Pilar), hrvaški geolog, paleontolog, potopisec in pedagog, * 22. april 1846, Brod na Savi, † 19. maj 1893, Zagreb.

Novo!!: Astronomija in Gjuro Pilar · Poglej več »

Gleb Aleksandrovič Čebotarjov

Gleb Aleksandrovič Čebotarjov, ruski astronom, * 1. avgust 1913, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), †4. avgust 1975, Leningrad, Sovjetska zveza.

Novo!!: Astronomija in Gleb Aleksandrovič Čebotarjov · Poglej več »

Godefroy Wendelin

Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.

Novo!!: Astronomija in Godefroy Wendelin · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Novo!!: Astronomija in Gregorijanski koledar · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Astronomija in Grki · Poglej več »

Guidobaldo del Monte

Naslovnica del Montejeve knjige ''Mechanicorum Liber'', 1577. Guidobaldo del Monte, italijanski matematik, filozof in astronom, * 11. januar 1545, Pesaro, † 6. januar 1607, Mombaroccio.

Novo!!: Astronomija in Guidobaldo del Monte · Poglej več »

Gundišapur

Gundišapur (srednjeperzijsko 𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎,Weh-Andiōk-Šābuhr; novoperzijsko گندی‌شاپور, Gondēshāpūr) je bil intelektualno središče Sasanidskega cesarstva in dom Akademije Gundišapurja, ki jo je ustanovil sasanidski kralj Šapur I. V mestu je bila bolnišnica z zdravniško šolo, knjižnica in visokošolsko središče.

Novo!!: Astronomija in Gundišapur · Poglej več »

Haleakala

Krater Haleakalā Haleakalā (havajsko Hiša sonca) je ognjenik na otoku Maui na Havajih, ki predstavlja tri četrtine površine otoka.

Novo!!: Astronomija in Haleakala · Poglej več »

Hans Lippershey

Hans Lippershey (tudi Jan Lippersheim), flamski (holandski) optik, * okoli 1570 (1587), Wesel, Nemčija, † 1619, Midelburg, Nizozemska.

Novo!!: Astronomija in Hans Lippershey · Poglej več »

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Harlow Shapley · Poglej več »

Harran

Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.

Novo!!: Astronomija in Harran · Poglej več »

Haus der Natur, Salzburg

Planeti Haus der Natur (Naravoslovna hiša) je naravoslovni in tehnični muzej v Salzburgu v Avstriji.

Novo!!: Astronomija in Haus der Natur, Salzburg · Poglej več »

Heber Doust Curtis

Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.

Novo!!: Astronomija in Heber Doust Curtis · Poglej več »

Heinrich Christian Schumacher

Heinrich Christian Schumacher, nemški astronom in geodet, * 3. september 1780, Bramstedt, Holstein, Nemčija, † 28. december 1850, Altona, Hamburg, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Heinrich Christian Schumacher · Poglej več »

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Novo!!: Astronomija in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers · Poglej več »

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Novo!!: Astronomija in Helenistično obdobje · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Astronomija in Heliocentrični model · Poglej več »

Heliometer

Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.

Novo!!: Astronomija in Heliometer · Poglej več »

Heliopolis

Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.

Novo!!: Astronomija in Heliopolis · Poglej več »

Henry Augustus Rowland

Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Henry Augustus Rowland · Poglej več »

Henry Gellibrand

Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.

Novo!!: Astronomija in Henry Gellibrand · Poglej več »

Henry Kater

Henry Kater, FRS, angleški fizik in častnik nemškega porekla, * 16. april 1777, Bristol, Anglija, † 26. april 1835, York Gate.

Novo!!: Astronomija in Henry Kater · Poglej več »

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Henry Norris Russell · Poglej več »

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št. Atene.

Novo!!: Astronomija in Heraklit Pontski · Poglej več »

Herbert Friedman

Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Herbert Friedman · Poglej več »

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Novo!!: Astronomija in Herman Koroški · Poglej več »

Hermann Carl Vogel

Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Astronomija in Hermann Carl Vogel · Poglej več »

Hermann Mayer Salomon Goldschmidt

Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, nemško-francoski astronom in slikar, * 17. junij 1802, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 26. april 1866, Fontainebleau, Francija.

Novo!!: Astronomija in Hermann Mayer Salomon Goldschmidt · Poglej več »

Hermann von Reichenau

Hermann von Reichenau (latinizirano Hermanus Contractus, Herman Hromi ali Herimannus Augiensis), nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik in pesnik, * 18. julij 1013, Altshausen pri Bad Saulgau, Nemčija, † 24. september 1054, Reichenau.

Novo!!: Astronomija in Hermann von Reichenau · Poglej več »

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Novo!!: Astronomija in Hertzsprung-Russllov diagram · Poglej več »

Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hervé-Auguste-Étienne-Albans Faye, francoski astronom in politik, * 3. oktober 1814, Saint-Benoît-du-Sault, Francija, † 4. julij 1902, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye · Poglej več »

Hiša Albrechta Dürerja

Zadnja zgodovinska soba, zasnova W. Wanderer Kuhinja Delavnica Hiša Albrechta Dürerja stoji v starem mestnem jedru Nürnberga in je bila zgrajena okoli leta 1420.

Novo!!: Astronomija in Hiša Albrechta Dürerja · Poglej več »

Hildegarda iz Bingna

Hildegarda iz Bingna, nemška opatinja, meniška voditeljica, mistikinja, pisateljica in ljubiteljska skladateljica, * 16. september 1098, Bermsheim, Nemčija, † 17. september 1179, Bingen, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Hildegarda iz Bingna · Poglej več »

Hillova krogla

Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.

Novo!!: Astronomija in Hillova krogla · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Astronomija in Hiparh · Poglej več »

Hipatija

Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.

Novo!!: Astronomija in Hipatija · Poglej več »

Hodograf

gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.

Novo!!: Astronomija in Hodograf · Poglej več »

Horace Welcome Babcock

Horace Welcome Babcock, ameriški astronom, * 13. september 1912, Pasadena, Kalifornija, ZDA, † 29. avgust 2003, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Horace Welcome Babcock · Poglej več »

Howard Phillips Lovecraft

Howard Phillips Lovecraft (pogosto zapisan kot H. P. Lovecraft), ameriški pisatelj grozljivk, fantazije in znanstvene fantastike, * 20. avgust 1890, Providence, Rhode Island, ZDA, † 15. marec 1937, Providence.

Novo!!: Astronomija in Howard Phillips Lovecraft · Poglej več »

Hrup ozadja

* Hrup ozadja je v akustiki in akustičnem inženiringu, vsak zvok, razen zvoka, ki se ga spremlja (primarni zvok).

Novo!!: Astronomija in Hrup ozadja · Poglej več »

Humanistika

Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.

Novo!!: Astronomija in Humanistika · Poglej več »

Humanizem

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.

Novo!!: Astronomija in Humanizem · Poglej več »

Ibn Badža

Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti, znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor: filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.

Novo!!: Astronomija in Ibn Badža · Poglej več »

Ibn Rušd

Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.

Novo!!: Astronomija in Ibn Rušd · Poglej več »

Ignaz Kögler

Ignaz Kögler (Ignaz Kögler; izg.: ‹ignac kögler›; tradicionalna kitajščina: 戴進賢; pinjin: Dài Jìnxián), * 11. maj 1680, Landsberg am Lech, Bavarsko Sveto rimsko cesarstvo, danes Nemčija, † 30. marec 1746, Peking, Čingova vladavina Bil je nemški jezuit, duhovnik, znanstvenik in pisatelj, ki je deloval v Kitajskih misijonih.

Novo!!: Astronomija in Ignaz Kögler · Poglej več »

Ilijodor Ivanovič Pomerancev

Ilijodor Ivanovič Pomerancev, ruski astronom, geodet in general, * 29. avgust (17. avgust, ruski koledar) 1847, Orlovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 1. maj 1921, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Astronomija in Ilijodor Ivanovič Pomerancev · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Novo!!: Astronomija in Immanuel Kant · Poglej več »

Inkovski imperij

Inkovski imperij je nastalo v srcu andskih Kordiljer, s središčem v današnjem Peruju.

Novo!!: Astronomija in Inkovski imperij · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Novo!!: Astronomija in Interferenca · Poglej več »

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Novo!!: Astronomija in Interferometrija · Poglej več »

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA. Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea. Od leta 1979 je bil redni profesor biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 pisem in razglednic. Najbolj je znan po svoji trdi znanstveni fantastiki. Večkrat je prejel nagradi hugo in nebula. Pisal je tudi misterijo in fantazijo (detektivke, humor) pa tudi poljudnoznanstveno (na najrazličnejših področjih – od astronomije, kemije, matematike in genetike do zgodovine, svetopisemske eksegeze in literarne kritike) in drugo neleposlovje. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana znanost na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo Vodnik po znanosti, tri zvezke Razumevanje fizike in Kronologijo znanosti in odkritij Asimova. Nekateri izrazi iz njegovih del – robotics (robotehnika, robotika), positronic (pozitronski), psychohistory (psihozgodovina, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih. V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.« Njegovo najbolj znano delo je serija Foundation, katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«. Njegovi drugi večji seriji sta Galactic Empire in Robot. Romani Galactic Empire so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega izmišljenega vesolja kot serija Foundation. Kasneje je s Foundation and Earth (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo Robot in za svoja dela ustvaril enotno »zgodovino prihodnosti«. Napisal je tudi več kot 380 kratkih zgodb, vključno s socialnofantastično novelo »Nightfall«, ki jo je leta 1964 zruženje Ameriški pisci znanstvene fantastike (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo mladinskih znanstvenofantastičnih romanov Lucky Starr pod vzdevkom Paul French. Bil je predsednik Ameriškega humanističnega združenja (AHA). V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z asteroidom (5020) Asimov, kraterjem na Marsu, osnovno šolo K099 v Brooklynu, Hondinim humanoidnim robotom ASIMO in štirimi literarnimi nagradami.

Novo!!: Astronomija in Isaac Asimov · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Isaac Newton · Poglej več »

Ivan Šprajc

Ivan Šprajc, slovenski arheolog in etnolog, * 1955, Maribor.

Novo!!: Astronomija in Ivan Šprajc · Poglej več »

Ivan Bessarion

Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18. november 1472, Ravena, Italija.

Novo!!: Astronomija in Ivan Bessarion · Poglej več »

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Novo!!: Astronomija in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld · Poglej več »

Ivan Mažuranić

Ivan Mažuranić, hrvaški pesnik, jezikoslovec in politik, * 11. avgust 1814, Novi Vinodolski, † 4. avgust 1890, Zagreb.

Novo!!: Astronomija in Ivan Mažuranić · Poglej več »

Ivan Sušnik

Ivan Sušnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, apostolski protonotar in stolni kanonik, * 21. december 1854, Škofja Loka, † 1. januar 1942, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Ivan Sušnik · Poglej več »

Ivan Vitez

Ivan Vitez iz Sredne (madžarsko Vitéz zrednai Vitéz János, hrvaško Ivan Vitez od Sredne) je bil madžarski nadškof Esztergoma, pomemben humanist, diplomat, latinist, matematik, astrolog in astronom, * okoli 1408, † 8. avgust 1472.

Novo!!: Astronomija in Ivan Vitez · Poglej več »

Izobraževanje v Sloveniji

Mariboru, pri metanju klobukov v zrak na podelitvi diplom. Izobraževanje v Sloveniji od osnovnega do srednjega šolanja ureja Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), katerega področje delovanja vključuje izobraževalne programe, izvajanje in razvoj.

Novo!!: Astronomija in Izobraževanje v Sloveniji · Poglej več »

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Novo!!: Astronomija in Izsev · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomija in Izsrednost tira · Poglej več »

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Astronomija in Jacobus Cornelius Kapteyn · Poglej več »

Jagelonska univerza

Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.

Novo!!: Astronomija in Jagelonska univerza · Poglej več »

James Craig Watson

James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Astronomija in James Craig Watson · Poglej več »

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Novo!!: Astronomija in James Hopwood Jeans · Poglej več »

Jan Šindel

Jan Šindel, češki astronom in matematik, * 1370, Hradec Králové, Češka, † 1443.

Novo!!: Astronomija in Jan Šindel · Poglej več »

Jan Hendrik Oort

Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Astronomija in Jan Hendrik Oort · Poglej več »

Janez Jakob Olben

Janez Jakob Olben, slovenski astronom, * 1643, Kranj, † 1725.

Novo!!: Astronomija in Janez Jakob Olben · Poglej več »

Janez Jurij Hočevar

Janez Jurij Hočevar (tudi Hozhevar, Gottscheer, Gottseer), slovenski skladatelj, glasbenik, pravnik, sodnik in astronom, * 2. oktober 1656, Novo mesto, † 22. avgust 1714, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Janez Jurij Hočevar · Poglej več »

Janez Puhar

Janez Avguštin Puhar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, izumitelj in fotograf, * 26. avgust 1814, Kranj, † 7. avgust 1864, Kranj.

Novo!!: Astronomija in Janez Puhar · Poglej več »

Janez Zorec

Janez Zorec, slovenski astrofizik, * 27. oktober 1948, Buenos Aires.

Novo!!: Astronomija in Janez Zorec · Poglej več »

Japonska agencija za raziskovanje vesolja

, znana tudi pod angleškim nazivom Japan Aerospace Exploration Agency in kratico JAXA, je japonska vladna vesoljska agencija.

Novo!!: Astronomija in Japonska agencija za raziskovanje vesolja · Poglej več »

Jata

Jata rib Jata ptic Játa je pojav iz živalskega sveta, ki označuje združevanje več osebkov iste vrste z namenom prehranjevanja, selitve ali varnosti.

Novo!!: Astronomija in Jata · Poglej več »

Jean Elias Benjamin Valz

Jean Elias Benjamin Valz, francoski astronom, * 22. maj 1787, Nîmes, Francija, † 22. april 1867.

Novo!!: Astronomija in Jean Elias Benjamin Valz · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »

Jean Sylvain Bailly

Jean Sylvain Bailly, francoski astronom in politik, * 15. september 1736, Pariz, Francija, † 12. november 1793, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Jean Sylvain Bailly · Poglej več »

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Jean-Baptiste Biot · Poglej več »

Jean-Felix Picard (astronom)

Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Jean-Felix Picard (astronom) · Poglej več »

Jean-Jacques Dortous de Mairan

Jean-Jacques Dortous de Mairan, francoski geofizik, astronom, matematik in kronobiolog, * 26. november 1678, Béziers, Francija, † 20. februar 1771, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Jean-Jacques Dortous de Mairan · Poglej več »

Jennifer Wiseman

Jennifer Wiseman, ameriška astronomka, * ?.

Novo!!: Astronomija in Jennifer Wiseman · Poglej več »

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Novo!!: Astronomija in Jeremiah Horrocks · Poglej več »

Jesse Ramsden

Jesse Ramsden, angleški optik, izdelovalec astronomskih in znanstvenih inštrumentov in izumitelj, * 6. oktober 1735, Salterhebble, grofija, Yorkshire, Anglija, † 5. november 1800, Brighton, grofija Essex, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Jesse Ramsden · Poglej več »

Jožef Mislej

Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.

Novo!!: Astronomija in Jožef Mislej · Poglej več »

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Astronomija in Jožef Stefan · Poglej več »

Joe Haldeman

Joe William Haldeman, ameriški pisec znanstvene fantastike, * 9. junij 1943, Oklahoma City, Oklahoma, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Joe Haldeman · Poglej več »

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Johann Elert Bode · Poglej več »

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Johann Franz Encke · Poglej več »

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Astronomija in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Johann Palisa

Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Astronomija in Johann Palisa · Poglej več »

Johannes Campanus

Johannes Campanus (znan tudi kot Campanus iz Novare in podobno), italijanski matematik, astronom in astrolog, * 1220, Novara, Italija, † 1296, Viterbo, Italija.

Novo!!: Astronomija in Johannes Campanus · Poglej več »

Johannes Frischauf

Johannes Frischauf (fríšavf), avstrijski matematik, geodet in alpinist, * 17. september 1837, Dunaj, † 7. januar 1924, Gradec.

Novo!!: Astronomija in Johannes Frischauf · Poglej več »

Johannes Hevel

Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.

Novo!!: Astronomija in Johannes Hevel · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Astronomija in Johannes Kepler · Poglej več »

Johannes Stöffler

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Novo!!: Astronomija in Johannes Stöffler · Poglej več »

John Bainbridge

John Bainbridge, angleški astronom in zdravnik, * 1582, Ashby-de-la-Zouch, grofija Leicestershire, Anglija, † 3. november 1643, Oxford, Oxfordshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in John Bainbridge · Poglej več »

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in John Couch Adams · Poglej več »

John Dee

John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.

Novo!!: Astronomija in John Dee · Poglej več »

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Novo!!: Astronomija in John Flamsteed · Poglej več »

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Novo!!: Astronomija in John Frederick William Herschel · Poglej več »

John Horton Conway

igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Astronomija in John Horton Conway · Poglej več »

John Machin

Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.

Novo!!: Astronomija in John Machin · Poglej več »

John Peckham

John Peckham, tudi John Pecham, canterburyski škof in angleški teolog * okoli 1230 v Patchamu, Sussex, Anglija, † 8.

Novo!!: Astronomija in John Peckham · Poglej več »

Jonathan Homer Lane

Jonathan Homer Lane, ameriški astrofizik in izumitelj, * 9. avgust 1819, Geneseo, New York, ZDA, † 3. maj 1880, Washington, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Jonathan Homer Lane · Poglej več »

Josef Allen Hynek

Josef Allen Hynek, ameriški astronom, astrofizik, profesor in ufolog, * 1. maj 1910, Chicago, Illinois, ZDA, † 27. april 1986, Scottsdale, Arizona, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Josef Allen Hynek · Poglej več »

Josip Križan

Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.

Novo!!: Astronomija in Josip Križan · Poglej več »

Josip Salomon Delmedigo

Josip Salomon Qandia Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik, * 16. junij 1591, Heraklion (Candia) na Kreti, † 16. oktober 1655, Praga.

Novo!!: Astronomija in Josip Salomon Delmedigo · Poglej več »

Jota (črka)

Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.

Novo!!: Astronomija in Jota (črka) · Poglej več »

Judovska književnost

Literatura, vezana na judovsko tematiko in v judovskih jezikih, nastaja zadnjih 3000 let.

Novo!!: Astronomija in Judovska književnost · Poglej več »

Julian Barbour

Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Julian Barbour · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Novo!!: Astronomija in Julijanski dan · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Novo!!: Astronomija in Julijansko leto · Poglej več »

Jurij Trebizondski

Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.

Novo!!: Astronomija in Jurij Trebizondski · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Novo!!: Astronomija in Jurij Vega · Poglej več »

Kalimah Hermip

Kalimah Hermip (Kalimaheios), grški zgodovinar, historiograf, živel okoli 310/305‒240 pr.

Novo!!: Astronomija in Kalimah Hermip · Poglej več »

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Novo!!: Astronomija in Kalisto (luna) · Poglej več »

Kangši

Cesar Kangši (kitajsko: 康熙帝; pinjin: Kangxi), kitajsko osebno ime Šuanje (pinjin: Xuanye), tretji cesar iz vladarske hiše Čing, in drugi cesar Čing, ki je vladal nad celotno Kitajsko, * 5. februar 1654, palača Džingren (pinjin: Jingren), Prepovedano mesto, † 20. december 1722, Čingši Šuvu (pinjin: Qingxi Shuwu), Vrt večne pomladi.

Novo!!: Astronomija in Kangši · Poglej več »

Kapa (črka)

Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.

Novo!!: Astronomija in Kapa (črka) · Poglej več »

Karl Koch (heker)

Karl Koch (polno ime Karl Werner Lothar Koch, poznan tudi pod psevdonimom Hagbard Celine), nemški heker, * 22. julij 1965, Hannover, Zvezna republika Nemčija, † maj 1989, Ohof.

Novo!!: Astronomija in Karl Koch (heker) · Poglej več »

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Novo!!: Astronomija in Kartografija · Poglej več »

Katalog Henryja Draperja

Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.

Novo!!: Astronomija in Katalog Henryja Draperja · Poglej več »

Katalonski atlas

Katalonski atlas (katalonsko Atles català, vzhodna katalonščina: ˈalːəs kətəˈla), arhaično črkovanje: Atlas Catalan) je najpomembnejši zemljevid srednjeveškega obdobja v katalonskem jeziku (narisan in napisan leta 1375). Izdala ga je Majorški kartografski šoli (Escuela cartográfica mallorquina) in ga pripisujejo Cresque Abrahamu (znan tudi kot "Abraham Cresques"), židovski iluminator, ki je sebe opisal kot mojster zemljevidov sveta in kompasov. V francoski kraljevi knjižnici (danes Bibliothèque nationale de France) je v času kralja Karla V. Katalonski atlas prvotno sestavljalo šest pergamentnih listov (vsak okrog 65 cm x 50 cm velik), ki so bili zloženi navpično, pobarvani v različne barve, vključno z zlato in srebrno. Ti so bili narezani na polovico pozneje in nameščeni na lesene plošče, oblečene v usnjeno vez. Prva dva lista vsebujeta besedila v katalonščini, ki zajema kozmografijo, astronomijo in astrologijo. Ta besedila spremljajo slike. Besedila in ilustracija poudarjata sferično obliko Zemlje in stanje znanega sveta. Prav tako zagotavljata informacije mornarjem o plimovanju in o tem, kako ugotoviti čas ponoči. Štirje preostali listi sestavljajo dejanski zemljevid, z Jeruzalemom, ki je blizu sredine; dva prikazujeta Orient in preostala dva Evropo in Severno Afriko. Zemljevid je velik približno 1,3 kvadratna metra. Prikazuje ilustracije številnih mest, krščanskih mest s križem, drugih mest s kupolo in politično pripadnostjo vsakega mesta, ki je označen z zastavo. Valovita modra navpična črta se uporablja za simbol oceanov. Imena pomembnih mest pristanišč so prepisana z rdečo, druga pa so označena s črno. Ilustracije in večina besedila so usmerjeni proti robovom zemljevida, kar nakazuje, da naj bi ga uporabljali tako, da so ga položili na ravno in hodili okoli njega. Orientalski del Katalonskega atlasa ponazarja številne verske reference in sintezo srednjeveških mappae mundi in potovalne literature tistega časa, zlasti Marka Pola Knjige o čudesih in Mandevilleova Potovanjih in plovbe sira Johna Mandevilla. Prepoznati je mogoče številna indijska in kitajska mesta. Pojasnila poročajo o carinah, ki jih opisuje Polo in katalog lokalnih gospodarskih virov, resničnim ali domnevnim. Zahodni del je podoben sodobnim pomorskim kartam, vendar vsebuje prvo znano rožo geografskih smeri, ki je bila uporabljena na takem grafikonu.

Novo!!: Astronomija in Katalonski atlas · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Astronomija in Kemija · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Astronomija in Kemijski element · Poglej več »

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Novo!!: Astronomija in Kidinu · Poglej več »

Kiril Nikolajevič Tavastšerna

Kiril Nikolajevič Tavastšerna, ruski astronom, * 1. maj 1921, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija), † 24. junij 1982.

Novo!!: Astronomija in Kiril Nikolajevič Tavastšerna · Poglej več »

Kitajski misijoni

Kitajski misijoni so katoliški misijoni na Kitajskem.

Novo!!: Astronomija in Kitajski misijoni · Poglej več »

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Novo!!: Astronomija in Kleomed · Poglej več »

Kolatituda

Kolatituda je v sfernem koordinatnem sistemu komplementarni kot latitudi.

Novo!!: Astronomija in Kolatituda · Poglej več »

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Novo!!: Astronomija in Koledar · Poglej več »

Koledarska doba

Koledárska dôba ali koledárska êra (tudi časóvna êra) je v koledarjih datum, od katerega se štejejo leta.

Novo!!: Astronomija in Koledarska doba · Poglej več »

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Novo!!: Astronomija in Konjunkcija (astronomija) · Poglej več »

Konon

Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Novo!!: Astronomija in Konon · Poglej več »

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str. 809 Konstantin Edvardovič Ciolkovski (rusko Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский), ruski matematik, fizik, letalski, raketni konstruktor, inženir, pedagog in pisatelj, * 17. september 1857, Iževskoje, Rjazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj republika Udmurtija, Rusija), † 19. september 1935, Kaluga, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Astronomija in Konstantin Edvardovič Ciolkovski · Poglej več »

Kordova

Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.

Novo!!: Astronomija in Kordova · Poglej več »

Kotna izsrednost

Definicija kotne izsrednosti za eliptično tirnico nebesnega telesa. Kotna izsrednost (oznaka φ, včasih tudi œ ali ε) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomija in Kotna izsrednost · Poglej več »

Kotna minuta in sekunda

Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.

Novo!!: Astronomija in Kotna minuta in sekunda · Poglej več »

Kotna velikost

Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.

Novo!!: Astronomija in Kotna velikost · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Novo!!: Astronomija in Kozmologija · Poglej več »

Kraljeva astronomska družba

Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.

Novo!!: Astronomija in Kraljeva astronomska družba · Poglej več »

Kraljeva švedska akademija znanosti

Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.

Novo!!: Astronomija in Kraljeva švedska akademija znanosti · Poglej več »

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10.

Novo!!: Astronomija in Kraljevi observatorij Greenwich · Poglej več »

Križar

Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.

Novo!!: Astronomija in Križar · Poglej več »

Kristijan VIII. Danski

Kristijan VIII. je bil od leta 1839 do 1848 kralj Danske in kot Kristijan Friderik leta 1814 kralj Norveške, * 18. september 1786, Palača Christiansborg, Kopenhagen, Danska, † 20. januar 1848, Palača Amalienborg, Kopenhagen, Danska.

Novo!!: Astronomija in Kristijan VIII. Danski · Poglej več »

Krožna polarizacija

Vektor električnega polja potujočega krožno polariziranega elektromagnetnega valovanja. Krožna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega polja opisuje krožnico (glej animacijo na desni).

Novo!!: Astronomija in Krožna polarizacija · Poglej več »

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Novo!!: Astronomija in Kuiperjev pas · Poglej več »

Kulminacija

Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.

Novo!!: Astronomija in Kulminacija · Poglej več »

Kultura Hongshan

Kultura Hongšan (enostavno kitajsko: 红山文化; tradicionalno kitajsko: 紅山文化; pinyin: Hóngshān wénhuà) je bila neolitska kultura v severovzhodni Kitajski.

Novo!!: Astronomija in Kultura Hongshan · Poglej več »

Kvadratna stopinja

Definicija kvadratne stopinje (rdeče) Kvadratna stopinja ali kvadratna kotna stopinja (oznaka ((°)², iz praktičnih razlogov pa včasih izpišemo kar «kvadratna stopinja» ali «kv. stopinja») je enota s katero merimo velikost prostorskega kota. Določena je kot prostorski kot, ki pripada kvadratu z dolžino stranice 1 ° na površini enotske krogle s središčem v točki opazovanja. Kvadratna stopinja ni vključena v mednarodni sistem enot (SI). Uporablja se v astronomiji kot enota za merjenje navidezne razsežnosti večjih nebesnih teles ali področij nebesne krogle. Manjši enoti sta še kvadratna minuta in kvadratna sekunda, ki pa sta določeni na podoben način kot kvadratna stopinja (uporabi se kvadrat s stranico 1' (kotna minuta) oziroma 1" (kotna sekunda)). Kvadratna minuta je 3600-krat (602) manjša kot kvadratna stopinja. Kvadratna sekunda pa je 12.960.000-krat (604) manjša kot kvadratna stopinja.

Novo!!: Astronomija in Kvadratna stopinja · Poglej več »

Lavo Čermelj

Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Lavo Čermelj · Poglej več »

Lawrence Hugh Aller

Lawrence Hugh Aller, ameriški astronom, * 24. september 1913, Tacoma, Washington, ZDA, † 16. marec 2003.

Novo!!: Astronomija in Lawrence Hugh Aller · Poglej več »

Leon Battista Alberti

Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.

Novo!!: Astronomija in Leon Battista Alberti · Poglej več »

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Novo!!: Astronomija in Leonardo da Vinci · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Astronomija in Leonhard Euler · Poglej več »

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Novo!!: Astronomija in Libracija · Poglej več »

Liisi Oterma

Liisi Oterma, finska astronomka, * 1915, † 4. april 2001.

Novo!!: Astronomija in Liisi Oterma · Poglej več »

Ljubiteljska astronomija

Perzeidov Ljubíteljska astronomíja (tudi amatêrska ~) je konjiček, katerega udeleženci radi opazujejo nebo in obilico teles na njem s prostimi očmi, binokularji ali daljnogledi.

Novo!!: Astronomija in Ljubiteljska astronomija · Poglej več »

Louis Boyer (astronom)

Louis Boyer, francoski astronom, * 20. januar 1901, † 1999.

Novo!!: Astronomija in Louis Boyer (astronom) · Poglej več »

Luboš Kohoutek

Luboš Kohoutek, češki astronom, * 29. januar 1935, Zábřeh na Moravskem, Češka.

Novo!!: Astronomija in Luboš Kohoutek · Poglej več »

Lucasov profesor matematike

Lucasov profesor matematike (tudi lukazijev ~) zaseda eno od najuglednejših stolic za matematiko na Univerzi v Cambridgeu.

Novo!!: Astronomija in Lucasov profesor matematike · Poglej več »

Lydia Iskrić

Lydia Iskrić, slovenska učiteljica, * 10. avgust 1915, Dunaj, † 10. avgust 2016, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Lydia Iskrić · Poglej več »

Lymanova serija

Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.

Novo!!: Astronomija in Lymanova serija · Poglej več »

Maarten Schmidt

Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.

Novo!!: Astronomija in Maarten Schmidt · Poglej več »

Magnaura

Središče vzhodnorimske prestolnice Konstantinopla z najpomembnejšimi zgradbami Magnaura (grško, iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana)) je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat.

Novo!!: Astronomija in Magnaura · Poglej več »

Magnituda

Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).

Novo!!: Astronomija in Magnituda · Poglej več »

Magnituda (astronomija)

Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.

Novo!!: Astronomija in Magnituda (astronomija) · Poglej več »

Magnus Nyrén

Magnus Olaf Nyrén, švedski astronom, * 21. februar 1837, Brunskog, Värmland, Švedska, † 16. januar 1921, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Astronomija in Magnus Nyrén · Poglej več »

Maji

Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).

Novo!!: Astronomija in Maji · Poglej več »

Mala in velika polos

Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.

Novo!!: Astronomija in Mala in velika polos · Poglej več »

Marc Aaronson

Marc A. Aaronson, ameriški astronom, * 24. avgust 1950, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 30. april 1987, Narodni observatorij Kitt Peak pri Tucsonu, Arizona, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Marc Aaronson · Poglej več »

Marcel Gilles Jozef Minnaert

Marcel Gilles Jozef Minnaert, belgijski biolog in astronom, * 12. februar 1893, † 26. oktober 1970.

Novo!!: Astronomija in Marcel Gilles Jozef Minnaert · Poglej več »

Marco Polo

Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.

Novo!!: Astronomija in Marco Polo · Poglej več »

Maria Mitchell

Maria Mitchell, ameriška astronomka, * 1. avgust 1818, otok Nantucket, Massachusetts, ZDA, † 28. junij 1889, Lynn, Massachusetts.

Novo!!: Astronomija in Maria Mitchell · Poglej več »

Maria Montessori

Maria Tecla Artemisia Montessori, italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica, * 31. avgust 1870, † 6. maj 1952.

Novo!!: Astronomija in Maria Montessori · Poglej več »

Marian Wolfgang Koller

Marian Wolfgang Koller, slovenski astronom in fizik, * 31. oktober 1792, Bohinjska Bistrica, † 19. september 1866, Dunaj Bil je izvoljeni član Cesarske akademije znanosti.

Novo!!: Astronomija in Marian Wolfgang Koller · Poglej več »

Marie Reiche

Marie Reiche, nemška matematičarka, arheologinja in tehnična prevajalka, * 15. maj 1903, Dresden, Nemčija, † 8. junij 1998, Lima, Peru.

Novo!!: Astronomija in Marie Reiche · Poglej več »

Marijan Majo Prosen

Marijan »Majo« Prosen, slovenski astronom, pedagog, popularizator astronomije in publicist, * 13. marec 1937, Brežice.

Novo!!: Astronomija in Marijan Majo Prosen · Poglej več »

Marino Fonović

Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).

Novo!!: Astronomija in Marino Fonović · Poglej več »

Masa zvezd

Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.

Novo!!: Astronomija in Masa zvezd · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Astronomija in Matematična fizika · Poglej več »

Matematična geografija

Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.

Novo!!: Astronomija in Matematična geografija · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Astronomija in Matematika · Poglej več »

Matija Vertovec

Matija Vertovec, tudi Vertovec, Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz, slovenski duhovnik, zgodovinar, vinogradnik, astronom, strokovni pisec, * 28. januar 1784, Jakuline (Šmarje na Vipavskem), Slovenija, † 2. september 1851, Podnanos.

Novo!!: Astronomija in Matija Vertovec · Poglej več »

Matteo Ricci

Matteo Ricci (izg.: matéo riči), tudi Matej Ricci; Mattheus Riccius Maceratensis; kitajščina: Li Ma Dou, tudi Li Madou oziroma Li Ma Tou, tradicionalna kitajščina: 利瑪竇), je bil italijanski jezuit, duhovnik, misijonar, akademik in raziskovalec * 6. oktober 1552, Macerata (Papeška država, danes: Italija), † 11. maj 1610, Peking, Kitajska (tedaj Mingova vladarska hiša).

Novo!!: Astronomija in Matteo Ricci · Poglej več »

Mauna Kea

Mauna Kea Mauna Kea je neaktivni (speči) ognjenik na Havajskih otokih.

Novo!!: Astronomija in Mauna Kea · Poglej več »

Max Delbrück

Max Ludwig Henning Delbrück,, nemško-ameriški biofizik, nobelovec, * 4. september 1906, Berlin, Nemško cesarstvo, † 9. marec 1981, Pasadena, Kalifornija, Združene države Amerike.

Novo!!: Astronomija in Max Delbrück · Poglej več »

Medalja Bruceove

Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.

Novo!!: Astronomija in Medalja Bruceove · Poglej več »

Medalja Jackson-Gwiltove

Medalja Jackson-Gwiltove Kraljeve astronomske družbe je znanstvena nagrada, ki jo redno podeljujejo od leta 1897 za izume, izboljšave ali razvoj uporabe in tehnike astronomskih inštrumentov, za dosežke v opazovalni astronomiji in za dosežke pri raziskavah zgodovine astronomije.

Novo!!: Astronomija in Medalja Jackson-Gwiltove · Poglej več »

Medalja Jamesa Craiga Watsona

Medalja Jamesa Craiga Watsona Medalja Jamesa Craiga Watsona je znanstvena nagrada, ki so jo ustanovili na podlagi zapuščine Jamesa Craiga Watsona, in jo podeljuje Nacionalna akademija znanosti ZDA za pomembne dosežke na področju astronomije.

Novo!!: Astronomija in Medalja Jamesa Craiga Watsona · Poglej več »

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Novo!!: Astronomija in Medijsko cesarstvo · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Astronomija in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Mednarodna vesoljska postaja

raketoplana ''Endeavour'' ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010) solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje. Mednarodna vesoljska postaja (MVP, - ISS, - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).

Novo!!: Astronomija in Mednarodna vesoljska postaja · Poglej več »

Medresa

Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة‎, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.

Novo!!: Astronomija in Medresa · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Novo!!: Astronomija in Medzvezdna snov · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Novo!!: Astronomija in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »

Menelaj Aleksandrijski

Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.

Novo!!: Astronomija in Menelaj Aleksandrijski · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Astronomija in Meter · Poglej več »

Mezoameriški koledar dolgega štetja

year.

Novo!!: Astronomija in Mezoameriški koledar dolgega štetja · Poglej več »

Mezoamerika

Regija Mezoamerika Mezoamerika je zgodovinska regija, ki se razprostira od današnje centralne Mehike, Belizeja, Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa in Nikaragve do današnje severovzhodne Kostarike.

Novo!!: Astronomija in Mezoamerika · Poglej več »

Mi (črka)

Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.

Novo!!: Astronomija in Mi (črka) · Poglej več »

Michael Maestlin

Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Michael Maestlin · Poglej več »

Mihael Psel

Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.

Novo!!: Astronomija in Mihael Psel · Poglej več »

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Novo!!: Astronomija in Mikrovalovi · Poglej več »

Milton Lasell Humason

Milton Lasell Humason, ameriški astronom, * 19. avgust 1891, Dodge Center, Minnesota, ZDA, † 18. junij 1972, Mendocino, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Milton Lasell Humason · Poglej več »

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Novo!!: Astronomija in Milutin Milanković · Poglej več »

Mirjam Dular

Mirjam Dular, rojena Galičič, slovenska astronomka.

Novo!!: Astronomija in Mirjam Dular · Poglej več »

Mnemotehnika

Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.

Novo!!: Astronomija in Mnemotehnika · Poglej več »

Mohamed bin Tugluk

Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق‎), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.

Novo!!: Astronomija in Mohamed bin Tugluk · Poglej več »

Muhamed Muminović

Muhamed Muminović, bošnjaški astronom, * 8. avgust 1948, Banja Luka, FLRJ (sedaj Bosna in Hercegovina).

Novo!!: Astronomija in Muhamed Muminović · Poglej več »

MUL.APIN

MUL.APIN (𒀯𒀳) je dogovorjeno poimenovanje za babilonski kompendij, ki govori o različnih vidikih babilonske astronomije in astrologije.

Novo!!: Astronomija in MUL.APIN · Poglej več »

Muza

''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.

Novo!!: Astronomija in Muza · Poglej več »

Muzej Patagonije Francisco Moreno

Muzej Patagonije Francisco P. Moreno je muzej naravne zgodovine in kulturne antropologije patagonske regije v Centro cívico v mestu Bariloche v Argentini.

Novo!!: Astronomija in Muzej Patagonije Francisco Moreno · Poglej več »

Muzikologija

Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.

Novo!!: Astronomija in Muzikologija · Poglej več »

Nacionalna znanstvena fundacija

Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.

Novo!!: Astronomija in Nacionalna znanstvena fundacija · Poglej več »

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Novo!!: Astronomija in Nadglavišče · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Novo!!: Astronomija in Nagib vrtilne osi · Poglej več »

Nagrada Helen B. Warner za astronomijo

Nagrada Helen B. Warner za astronomijo je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Ameriško astronomsko društvo mlademu astronomu (staremu manj kot 36, ali lahko preteče največ 8 let pred nagrado od njihovega doktorata) za izjemne dosežke na področju opazovalne ali teoretične astronomije v času 5 let pred podelitvijo nagrade.

Novo!!: Astronomija in Nagrada Helen B. Warner za astronomijo · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomija in Naklon tira · Poglej več »

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Astronomija in Narava · Poglej več »

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Novo!!: Astronomija in Naravoslovje · Poglej več »

Narodni observatorij Kitt Peak

Pogled proti kupoli 4000 mm Mayallovega daljnogleda Kupole nekaterih daljnogledov Narodni observatorij Kitt Peak (izvirno angleško Kitt Peak National Observatory; kratica KPNO) je ameriški astronomski observatorij, ki se nahaja na 2096 m visokem vrhu v Kvinlanskem gorovju, okoli 88 km jugozahodno od Tucsona, Arizona.

Novo!!: Astronomija in Narodni observatorij Kitt Peak · Poglej več »

Narodni tehnični muzej (Praga)

Stavba muzeja Narodni tehnični muzej v Pragi je največji češki muzej namenjen shranjevanju in prikazovanju tehniške dediščine.

Novo!!: Astronomija in Narodni tehnični muzej (Praga) · Poglej več »

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.

Novo!!: Astronomija in Nasir at-Tusi · Poglej več »

Navidezna lega Sonca

W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.

Novo!!: Astronomija in Navidezna lega Sonca · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Navidezni sij · Poglej več »

Nürnberg

Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.

Novo!!: Astronomija in Nürnberg · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Astronomija in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.

Novo!!: Astronomija in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Astronomija in Nebo · Poglej več »

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Novo!!: Astronomija in Nepravilni satelit · Poglej več »

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Novo!!: Astronomija in Nerešeni problemi v fiziki · Poglej več »

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Nezemeljsko življenje · Poglej več »

Ni (črka)

Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.

Novo!!: Astronomija in Ni (črka) · Poglej več »

Niccolò Zucchi

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Novo!!: Astronomija in Niccolò Zucchi · Poglej več »

Nicolas Camille Flammarion

Znamenita »Ravna Zemlja«, Flammarionov lesorez je izšel leta 1888 v Flammarionovi ''L'atmosphère: météorologie populaire'' (st. 163) Nicolas Camille Flammarion, francoski astronom in pisatelj, * 26. februar 1842, Montigny-le-Roi, Haute-Marne, Francija, † 3. junij 1925, Juvisy-sur-Orge, Francija.

Novo!!: Astronomija in Nicolas Camille Flammarion · Poglej več »

Nicolas Trigault

Nicolas Trigault, (Nicolaus Trigautius.; Nikolaj Trigault; kitajsko: 金尼閣 / 金尼阁); (* 3. marec 1577 Douai; † 14. november 1628 Hangdžov), je bil flamski jezuit, duhovnik, znanstvenik in misijonar.

Novo!!: Astronomija in Nicolas Trigault · Poglej več »

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.

Novo!!: Astronomija in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc · Poglej več »

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Novo!!: Astronomija in Nikolaj Jegorovič Žukovski · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Novo!!: Astronomija in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11. avgust, 1464, Todi, Umbrija, Italija.

Novo!!: Astronomija in Nikolaj Kuzanski · Poglej več »

Nikolaj Semjonovič Kardašov

Nikolaj Semjonovič Kardašov, ruski astronom in astrofizik, * 25. april 1932, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 3. avgust 2019, Moskva.

Novo!!: Astronomija in Nikolaj Semjonovič Kardašov · Poglej več »

Numerologija

Numerologija je v nekaterih religijah vera v mistično oz.

Novo!!: Astronomija in Numerologija · Poglej več »

Nuovo Cimento

Nuovo Cimento je niz fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Novo!!: Astronomija in Nuovo Cimento · Poglej več »

Nut

Nut ali Nuit (egipčansko Nwt) je bila egipčanska boginja neba, Gebova žena in Šujeva hčerka.

Novo!!: Astronomija in Nut · Poglej več »

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Novo!!: Astronomija in Obhodni čas · Poglej več »

Objekt

Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.

Novo!!: Astronomija in Objekt · Poglej več »

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Novo!!: Astronomija in Oblika Zemlje · Poglej več »

Observatorij Foothill

Observatorij Foothill (izvirno) je astronomski observatorij, ki je v lasti in uporabi Peninsula Astronomical Society in Foothill Collega.

Novo!!: Astronomija in Observatorij Foothill · Poglej več »

Observatorij Mount Laguna

Observatorij Mount Laguna (izvirno angleško Mount Laguna Observatory; kratica OML) je astronomski observatorij, ki je v lasti in uporabi Oddelka za astronomijo Državne univerze v San Diegu (San Diego State University).

Novo!!: Astronomija in Observatorij Mount Laguna · Poglej več »

Observatorij Pariz

Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.

Novo!!: Astronomija in Observatorij Pariz · Poglej več »

Observatorij Pulkovo

Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.

Novo!!: Astronomija in Observatorij Pulkovo · Poglej več »

Observatorij Yerkes

Observatorij Yerkes, oktobra 2009 1016 mm (40 palčni) refraktor Observatorija Yerkes v ekvatorialni obesi Observatorij Yerkes (tudi Yerkesov observatorij) je astronomski observatorij pod nadzorom Univerze v Chicagu v Williams Bayu, Wisconsin v ZDA.

Novo!!: Astronomija in Observatorij Yerkes · Poglej več »

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Novo!!: Astronomija in Obzornik za matematiko in fiziko · Poglej več »

Oceanografija

spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.

Novo!!: Astronomija in Oceanografija · Poglej več »

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.

Novo!!: Astronomija in Odsončje · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Novo!!: Astronomija in Okultacija · Poglej več »

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Novo!!: Astronomija in Ole Christensen Rømer · Poglej več »

Olimp

Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.

Novo!!: Astronomija in Olimp · Poglej več »

Olof Petrus Hjorter

Olof Petrus Hjorter (tudi Hiorter), švedski astronom, * 1696, Rödön, Jämtland, Švedska, † 25. april 1750, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Astronomija in Olof Petrus Hjorter · Poglej več »

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Novo!!: Astronomija in Omar Hajam · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Novo!!: Astronomija in Opozicija (astronomija) · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Astronomija in Osončje · Poglej več »

Otto Eduard Neugebauer

Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije in matematike, * 26. maj 1899, Innsbruck, Avstrija, † 19. februar 1990, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Otto Eduard Neugebauer · Poglej več »

Otto Juljevič Šmidt

Otto Juljevič Šmidt, ruski matematik, astronom, geofizik, politik, enciklopedist/leksikograf, raziskovalec, * 30. september (18. september, ruski koledar) 1891, Mogilev, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 7. september 1956, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Astronomija in Otto Juljevič Šmidt · Poglej več »

Otto Vasiljevič Struve

Otto Vasiljevič Struve (tudi Otton), ruski astronom, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1819, Dorpat, Ruski imperij (danes Tartu, Estonija), † 14. april 1905, Karlsruhe, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Otto Vasiljevič Struve · Poglej več »

PACS

PACS je angleški akronim za Physics and Astronomy Classification Scheme, slovensko Razvrstitvena shema fizike in astronomije.

Novo!!: Astronomija in PACS · Poglej več »

Palazzo Vecchio

Palazzo Vecchio (italijansko: »Stara palača«) je mestna hiša Firenc v Italiji.

Novo!!: Astronomija in Palazzo Vecchio · Poglej več »

Papež Klemen XIV.

Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.

Novo!!: Astronomija in Papež Klemen XIV. · Poglej več »

Papež Silvester II.

Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Novo!!: Astronomija in Papež Silvester II. · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Novo!!: Astronomija in Parsek · Poglej več »

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Novo!!: Astronomija in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »

Pavel Grošelj

Pavel Grošelj, slovenski biolog, kulturni delavec in prešernoslovec, * 9. februar 1883, Ljubljana, † 26. januar 1940, Zagreb.

Novo!!: Astronomija in Pavel Grošelj · Poglej več »

Pavel Kunaver

Pavel Kunaver * 19.

Novo!!: Astronomija in Pavel Kunaver · Poglej več »

Pavla Ranzinger

Pavla Ranzinger, slovenska astronomka, * 1933.

Novo!!: Astronomija in Pavla Ranzinger · Poglej več »

Pedro Sarmiento de Gamboa

Pedro Sarmiento de Gamboa, španski pomorščak, raziskovalec, * 1532, Pontevedra, Španija, † 1592, Atlantski ocean blizu Lizbone.

Novo!!: Astronomija in Pedro Sarmiento de Gamboa · Poglej več »

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Percival Lowell · Poglej več »

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Novo!!: Astronomija in Peru · Poglej več »

Peter Apian

Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.

Novo!!: Astronomija in Peter Apian · Poglej več »

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Philippe de La Hire · Poglej več »

Philippe van Lansberge

Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.

Novo!!: Astronomija in Philippe van Lansberge · Poglej več »

Pi (črka)

Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.

Novo!!: Astronomija in Pi (črka) · Poglej več »

Pierre François Verhulst

Pierre François Verhulst, belgijski matematik, * 28. oktober 1804, Bruselj, Belgija, † 15. februar 1849, Bruselj.

Novo!!: Astronomija in Pierre François Verhulst · Poglej več »

Pierre Gassendi

Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Pierre Gassendi · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: Astronomija in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Pietro Antonio Cataldi

Pietro Antonio Cataldi, italijanski matematik, * 15. april 1548, Bologna, Italija, † 11. februar 1626, Bologna.

Novo!!: Astronomija in Pietro Antonio Cataldi · Poglej več »

Pietro Mengoli

Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.

Novo!!: Astronomija in Pietro Mengoli · Poglej več »

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Novo!!: Astronomija in Pitagorejstvo · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Astronomija in Planet · Poglej več »

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Novo!!: Astronomija in Planetologija · Poglej več »

Platonova Akademija

Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.

Novo!!: Astronomija in Platonova Akademija · Poglej več »

Podnožišče

obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.

Novo!!: Astronomija in Podnožišče · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Novo!!: Astronomija in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Poissonova pega

geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.

Novo!!: Astronomija in Poissonova pega · Poglej več »

Pojav Umova

Pojav Umova (tudi zakon Umova) je v astronomiji zveza med albedom astronomskega telesa in stopnjo polarizacije svetlobe, ki se od njega odbija.

Novo!!: Astronomija in Pojav Umova · Poglej več »

Polarni koordinatni sistem

Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.

Novo!!: Astronomija in Polarni koordinatni sistem · Poglej več »

Poldne

Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.

Novo!!: Astronomija in Poldne · Poglej več »

Poletni trikotnik

Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).

Novo!!: Astronomija in Poletni trikotnik · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 1–500 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 30001–31000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 30001 do 31000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 30001–31000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 31001–32000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 31001 do 32000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 31001–32000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 32001–33000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 32001 do 3300, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 32001–33000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 3501–4000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3501 do 4000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 3501–4000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 4501–5000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4501 do 5000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 4501–5000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5001 do 5500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 5001–5500 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 77001–78000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 77001 do 78000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 77001–78000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8501 do 9000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 8501–9000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9001 do 9500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 9001–9500 · Poglej več »

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Novo!!: Astronomija in Porazdelitev mase · Poglej več »

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Novo!!: Astronomija in Potencialna energija · Poglej več »

Praška astronomska ura

Praška astronomska ura Praška astronomska ura ali Praški orloj (češko Pražský orloj) je srednjeveška astronomska ura v Pragi, glavnem mestu Češke republike.

Novo!!: Astronomija in Praška astronomska ura · Poglej več »

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Novo!!: Astronomija in Praga · Poglej več »

Prava anomalija

Prava anomalija je označena s T. Na sliki so označeni vertorji s pomočjo katerih lahko izračunamo pravo anomalijo.. Prava anomalija (oznaka T\,\!, ali \nu\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomija in Prava anomalija · Poglej več »

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Novo!!: Astronomija in Prehod Venere · Poglej več »

Prižnica Sienske stolnice

Prižnica v Sienski stolnici je osmerokotna zgradba v Sienski stolnici, ki so jo oblikovali Nicola Pisano in njegovi pomočniki Arnolfo di Cambio, Lapo di Ricevuto in Nicolasov sin Giovanni Pisano med jesenjo 1265 in jesenjo 1268.

Novo!!: Astronomija in Prižnica Sienske stolnice · Poglej več »

Prirodopis

Prirodopis oz.

Novo!!: Astronomija in Prirodopis · Poglej več »

Prosti dostop

Logotip Prosti dostop (kratica OA) je način objave del v znanosti, pri katerem je polno besedilo dela brezplačno dostopno vsakomur prek svetovnega spleta.

Novo!!: Astronomija in Prosti dostop · Poglej več »

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Novo!!: Astronomija in Prve visoke civilizacije · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Novo!!: Astronomija in Ptolemaj · Poglej več »

Ptolemajev izrek

Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.

Novo!!: Astronomija in Ptolemajev izrek · Poglej več »

Računalništvo

Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.

Novo!!: Astronomija in Računalništvo · Poglej več »

Radiant (astronomija)

Meteorski roj in njegov radiant (označen z O) Radiant je v astronomiji točka na nebu iz katere navidezno izvirajo meteorji določenega meteorskega roja.

Novo!!: Astronomija in Radiant (astronomija) · Poglej več »

Radijski observatorij Hat Creek

Radijski observatorij Hat Creek (izvirno angleško Hat Creek Radio Observatory; kratica HCRO) je astronomski radijski observatorij, ki je v lasti in uporabi Radijskega astronomskega laboratorija, ki je del Oddelka za astronomijo Univerze Kalifornije v Berkeleyju (University of California, Berkeley).

Novo!!: Astronomija in Radijski observatorij Hat Creek · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Astronomija in Razdalja · Poglej več »

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Novo!!: Astronomija in Rdeči premik · Poglej več »

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Novo!!: Astronomija in Realnost · Poglej več »

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Novo!!: Astronomija in Refraktor · Poglej več »

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Novo!!: Astronomija in Regiomontan · Poglej več »

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Astronomija in René Descartes · Poglej več »

Renesančna filozofija

Za renesanso je značilno obujanje grško-rimske klasike, njene umetnosti in "filozofskih izročil".

Novo!!: Astronomija in Renesančna filozofija · Poglej več »

Renesančne umetnice

Na razvoj renesančnih žensk v začetku 15.

Novo!!: Astronomija in Renesančne umetnice · Poglej več »

Robert Grosseteste

Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Robert Grosseteste · Poglej več »

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Robert Julius Trumpler · Poglej več »

Robert Repnik

Robert Repnik, slovenski fizik, 18.

Novo!!: Astronomija in Robert Repnik · Poglej več »

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Novo!!: Astronomija in Roger Bacon · Poglej več »

Rokopisna kultura

Rokopisna kultura je civilizacijsko obdobje, ki za shranjevanje in širjenje informacij uporablja rokopise.

Novo!!: Astronomija in Rokopisna kultura · Poglej več »

Ronald Buta

Ronald J. Buta, ameriški astronom, * 1952.

Novo!!: Astronomija in Ronald Buta · Poglej več »

Rudolf II. Habsburški

Rudolf II.

Novo!!: Astronomija in Rudolf II. Habsburški · Poglej več »

Rudolf Johann Wolf

Rudolf Johann Wolf, švicarski astronom, matematik in zgodovinar astronomije, * 7. julij 1816, Fällenden pri Zürichu, Švica, † 6. december 1893, Zürich, Švica.

Novo!!: Astronomija in Rudolf Johann Wolf · Poglej več »

Rundetaarn

Rundetaarn ali Rundetårn (slovensko Okrogli stolp) je okrogel stolp iz 17.

Novo!!: Astronomija in Rundetaarn · Poglej več »

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Novo!!: Astronomija in Samarkand · Poglej več »

Samuel Alfred Mitchell

Samuel Alfred Mitchell, kanadski astronom, * 29. april 1874, Kingston, Ontario, Kanada, † 22. februar 1960, Bloomington, Indiana, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Samuel Alfred Mitchell · Poglej več »

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Samuel Pierpont Langley · Poglej več »

Sancai Tuhui

Sancai Tuhui (kitajsko 三才圖會) je kitajska anciklopedija (leišu), ki sta jo zbrala in uredila Vang Či (王圻) in njegov sin Vang Siji (王思義).

Novo!!: Astronomija in Sancai Tuhui · Poglej več »

Saturn (revija)

Saturn je bila poljudnoznanstvena revija s področja astronomije, meteorologije, geofizike in geodezije.

Novo!!: Astronomija in Saturn (revija) · Poglej več »

Savai Džai Singh

Savai Džai Singh II., indijski maharadža in astronom, * 3. november 1688, Amber, Indija, † 21. september 1743.

Novo!!: Astronomija in Savai Džai Singh · Poglej več »

Scott Sander Sheppard

Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.

Novo!!: Astronomija in Scott Sander Sheppard · Poglej več »

Sedem svobodnih umetnosti

Sedem svobodnih umetnosti ali lat.

Novo!!: Astronomija in Sedem svobodnih umetnosti · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Astronomija in Sekunda · Poglej več »

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Novo!!: Astronomija in Seth Barnes Nicholson · Poglej več »

Severne in južne dinastije

Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.

Novo!!: Astronomija in Severne in južne dinastije · Poglej več »

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Novo!!: Astronomija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Astronomija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Novo!!: Astronomija in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam matematičnih funkcij

Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.

Novo!!: Astronomija in Seznam matematičnih funkcij · Poglej več »

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Astronomija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Brežice

Seznam osebnosti iz Občine Brežice vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Brežice.

Novo!!: Astronomija in Seznam osebnosti iz Občine Brežice · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Trebnje

Seznam osebnosti iz občine Trebnje vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Trebnje.

Novo!!: Astronomija in Seznam osebnosti iz Občine Trebnje · Poglej več »

Seznam programskih jezikov

Seznam programskih jezikov.

Novo!!: Astronomija in Seznam programskih jezikov · Poglej več »

Seznam slovenskih astronomov

Seznam slovenskih astronomov, astrofizikov in seizmologov.

Novo!!: Astronomija in Seznam slovenskih astronomov · Poglej več »

Sferna astronomija

Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Astronomija in Sferna astronomija · Poglej več »

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.

Novo!!: Astronomija in Sferna trigonometrija · Poglej več »

Siderski čas

Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan. Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Astronomija in Siderski čas · Poglej več »

Siderski dan

nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.

Novo!!: Astronomija in Siderski dan · Poglej več »

Silvo Breskvar

Silvo Breskvar, slovenski matematik in fizik, * 31. december 1902, Ljubljana, † 3. januar 1969, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Silvo Breskvar · Poglej več »

Sima Tan

Sima Tan (tradicionalno kitajsko 司馬談, poenostavljeno kitajsko 司马谈, pinjin Sīmǎ Tán) je bil kitajski astronom/astrolog in zgodovinar iz Zahodnega Hana, * okoli 165 pr. n. št., okoli 110 pr. n. št. Njegove Zapise velikega zgodovinarja je dokončal njegov sin Sima Čjan, ki se šteje za utemeljitelja kitajskega zgodovinopisja.

Novo!!: Astronomija in Sima Tan · Poglej več »

SIMBAD

Observatorij v Strasbourgu SIMBAD (Set of Identifications, Measurements and Bibliography for Astronomical Data, slovensko: Nabor identitet, meritev in bibliografije za astronomske podatke) je astronomska baza podatkov teles izven Osončja.

Novo!!: Astronomija in SIMBAD · Poglej več »

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Simon Newcomb · Poglej več »

Sin (mitologija)

Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.

Novo!!: Astronomija in Sin (mitologija) · Poglej več »

Siriometer

Siriometer je redko uporabljana astronomska enota za merjenje razdalj v astronomiji.

Novo!!: Astronomija in Siriometer · Poglej več »

Sisebut

Sisebut (latinsko), tudi Sisebur, Sisebod ali Sigebut, je bil kralj Vizigotov v Hispaniji in Septimaniji, ki je vladal od leta 512 do 621, * okoli 565, † 621, Toledo, Hispanija.

Novo!!: Astronomija in Sisebut · Poglej več »

Sizigij (astronomija)

work.

Novo!!: Astronomija in Sizigij (astronomija) · Poglej več »

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Novo!!: Astronomija in Sočasno vrtenje · Poglej več »

Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Astronomija in Sofja Vasiljevna Kovalevska · Poglej več »

Sončev polmer

Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.

Novo!!: Astronomija in Sončev polmer · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Astronomija in Sončeva masa · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Astronomija in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Novo!!: Astronomija in Spektralna razvrstitev zvezd · Poglej več »

Spika (revija)

Spika je slovenska poljudnoznastvena astronomska revija, ki izhaja od leta 1993.

Novo!!: Astronomija in Spika (revija) · Poglej več »

Srednja anomalija

Srednja anomalija je označena z M. Srednja anomalija (oznaka M) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomija in Srednja anomalija · Poglej več »

Srednja dolžina

Srednja dolžina (oznaka L\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena lega in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomija in Srednja dolžina · Poglej več »

Srednja kronologija

Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Za časovnico v absolutnih datumih glej kratko kronologijo.

Novo!!: Astronomija in Srednja kronologija · Poglej več »

Stanislav Južnič

Stanislav Južnič, slovensko-ameriški fizik in zgodovinar, * 11. december 1955, San Francisco, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Stanislav Južnič · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Novo!!: Astronomija in Stari Egipt · Poglej več »

Stevan Bošković

Stevan Bošković, srbski general, geograf in akademik, * 10. maj 1868, † 9. maj 1957.

Novo!!: Astronomija in Stevan Bošković · Poglej več »

Stik (film)

Stik (v izvirniku) je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Roberta Zemeckisa, ki je izšel leta 1997.

Novo!!: Astronomija in Stik (film) · Poglej več »

Struvejev geodetski lok

Struvejev geodetski lok je veriga triangulacijskih točk, ki se razteza od Hammerfesta na severu Norveške do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu Ukrajine, v razdalji 2821,9 km.

Novo!!: Astronomija in Struvejev geodetski lok · Poglej več »

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Subrahmanyan Chandrasekhar · Poglej več »

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Novo!!: Astronomija in Sulejman I. · Poglej več »

Sundzi Suandžing

Faksimile knjige ''Sundzi Suandžingova klasična matematika'' Sundzi Suandžing (kitajsko: 孙子算经; pinjin: Sūnzĭ Suànjīng; Wade–Giles: Sun Tzu Suan Ching), kitajski matematik, * okoli 400, Kitajska, † okoli 473, Kitajska.

Novo!!: Astronomija in Sundzi Suandžing · Poglej več »

Svetlana Ivanovna Gerasimenko

Svetlana Ivanovna Gerasimenko, tadžikistanska astronomka ukrajinskega porekla, * 23. februar 1945, Barišivka, Kijevska oblast, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).

Novo!!: Astronomija in Svetlana Ivanovna Gerasimenko · Poglej več »

Svetlobna krivulja

ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.

Novo!!: Astronomija in Svetlobna krivulja · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Astronomija in Svetlobno leto · Poglej več »

Svetlobno onesnaženje

avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.

Novo!!: Astronomija in Svetlobno onesnaženje · Poglej več »

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Novo!!: Astronomija in Tabit ibn Kora · Poglej več »

Taki al-Din

Taki al-Din Mohamed ibn Ma'ruf al-Šami al-Asadi (arabsko تقي الدين محمد بن معروف الشامي السعدي, turško Takijuddin), osmansko-turški ali arabski polihistor, znanstvenik, astronom, astrolog, inženir, izumitelj, urar, fizik, matematik, botanik, zoolog, farmacevt, zdravnik, kadi, filozof, teolog in učitelj, * 1526, Damask, Sirija, † 1585, Istanbul, Osmansko cesarstvo (danes Turčija).

Novo!!: Astronomija in Taki al-Din · Poglej več »

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Novo!!: Astronomija in Taksonomija · Poglej več »

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Novo!!: Astronomija in Tales · Poglej več »

Tatomir Anđelić

Tatomir P. Anđelić, srbski matematik, * 11. november 1903, zaselek Bukovac, Bečanj, Srbija, † 7. avgust 1993, Beograd, ZR Jugoslavija.

Novo!!: Astronomija in Tatomir Anđelić · Poglej več »

Tau

Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.

Novo!!: Astronomija in Tau · Poglej več »

Teatinci

Teatinci (lat. Ordo clericorum regularium vulgo Theatinorum – Red regularnih klerikov, ljudsko imenovani teatinci)), je majhen katoliški red, osnovan leta 1524. Red sta ustanovila Kajetan Tijenski in Giovanni Pietro Carafa (po papežu Pavlu IV.). Sedež so imeli v Rimu. Red je bil ustanovljen s ciljem obnove svečeništva in borba proti protestantizmu in skrb za bolnike in ranjence. Ne glede na njihova težka pravila življenja in strogo prisego siromaštvu, se je skupnost hitro razvijala. Red je bil reorganiziran leta 1909. Danes imajo osem provinc v Evropi, Severni in Južni Ameriki. Leta 1583 je bila ustanovljena ženska veja reda – teatinke.. Teatinci so dolgo časa po nastanku delovali samo na področju Italije, največ v Benetkah in Neaplju. V drugi polovici 17. stoletja so se razširili tudi na druga evropska področja.

Novo!!: Astronomija in Teatinci · Poglej več »

Težiščni dinamični čas

Težiščni dinamični čas (tudi baricentrični dinamični čas) (oznaka TDB Barycentric Dynamical Time) je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu.

Novo!!: Astronomija in Težiščni dinamični čas · Poglej več »

Teden

Téden je časovna enota, daljša od dneva in krajša od meseca.

Novo!!: Astronomija in Teden · Poglej več »

Temna energija

language.

Novo!!: Astronomija in Temna energija · Poglej več »

Teodozij

Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.

Novo!!: Astronomija in Teodozij · Poglej več »

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Novo!!: Astronomija in Teodozij II. · Poglej več »

Termografska kamera

Termografska kamera (imenovana tudi infrardeča kamera ali toplotna kamera) je naprava, ki tvori sliko s pomočjo infrardečega sevanja, podobno kot kamera, ki ustvari sliko z uporabo vidne svetlobe.

Novo!!: Astronomija in Termografska kamera · Poglej več »

The Life of Mammals

The Life of Mammals (Življenje sesalcev) je dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič pa so jo v Združenem kraljestvu predvajali 20.

Novo!!: Astronomija in The Life of Mammals · Poglej več »

Theodor Johan Christian Ambders Brorsen

Spominska plošča na steni gradu v Žamberku, Češka Theodor Johan Christian Ambders Brorsen, danski astronom, * 29. julij 1819, Nordborg, Danska, † 31. marec 1895.

Novo!!: Astronomija in Theodor Johan Christian Ambders Brorsen · Poglej več »

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Novo!!: Astronomija in Thomas Harriot · Poglej več »

Thomas James Henderson

Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.

Novo!!: Astronomija in Thomas James Henderson · Poglej več »

Thomas Young (fizik)

Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.

Novo!!: Astronomija in Thomas Young (fizik) · Poglej več »

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Novo!!: Astronomija in Tibet · Poglej več »

Timuridsko cesarstvo

Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.

Novo!!: Astronomija in Timuridsko cesarstvo · Poglej več »

Tirnica

Tirnica iz leta 1896 Tirnica je osnovni in karakteristični element zgornjega ustroja železniške proge; je standarden jekleni nosilec konstantnega prereza.

Novo!!: Astronomija in Tirnica · Poglej več »

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Novo!!: Astronomija in Točka (geometrija) · Poglej več »

Tomaž Zwitter

Tomaž Zwitter, slovenski astronom, * 15.

Novo!!: Astronomija in Tomaž Zwitter · Poglej več »

Trigonometrija

Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.

Novo!!: Astronomija in Trigonometrija · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Astronomija in Tycho Brahe · Poglej več »

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27. oktober 1449, Samarkand na poti v Meko.

Novo!!: Astronomija in Ulug Beg · Poglej več »

Univerza

Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.

Novo!!: Astronomija in Univerza · Poglej več »

Univerza al-Karauin

Al-Karauin (arabsko 'جامعة القرويين, Jāma`at al-Qarawīīn‎) je univerza v Fesu, Maroko, ki je najstarejša neprekinjeno delujoča visokošolska ustanova na svetu.

Novo!!: Astronomija in Univerza al-Karauin · Poglej več »

Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.

Novo!!: Astronomija in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni · Poglej več »

Univerza v Bologni

Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.

Novo!!: Astronomija in Univerza v Bologni · Poglej več »

Univerza v Heidelbergu

Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.

Novo!!: Astronomija in Univerza v Heidelbergu · Poglej več »

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Novo!!: Astronomija in Univerza v Ljubljani · Poglej več »

Univerzalni koordinirani čas

Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.

Novo!!: Astronomija in Univerzalni koordinirani čas · Poglej več »

Urad za dolžine

Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.

Novo!!: Astronomija in Urad za dolžine · Poglej več »

Uranija

Simona Voueta Uranija (Ouranía) je bila muza astronomije ali zvezdoslovja in astrologije v grški mitologiji.

Novo!!: Astronomija in Uranija · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: Astronomija in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Uruk

Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.

Novo!!: Astronomija in Uruk · Poglej več »

Uzbekistan

Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.

Novo!!: Astronomija in Uzbekistan · Poglej več »

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Novo!!: Astronomija in Veda · Poglej več »

Velika geografska odkritja

Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.

Novo!!: Astronomija in Velika geografska odkritja · Poglej več »

Veliko leto

Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.

Novo!!: Astronomija in Veliko leto · Poglej več »

Vera Cooper Rubin

Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Astronomija in Vera Cooper Rubin · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Astronomija in Vesolje · Poglej več »

Vesolje, me slišiš?

Vesolje, me slišiš? (v izvirniku See You in the Cosmos) je mladinski roman kitajsko-ameriškega pisatelja Jacka Chenga, ki je prvič izšel leta 2017.

Novo!!: Astronomija in Vesolje, me slišiš? · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Victor Clube · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Astronomija in Vidni spekter · Poglej več »

Viktor Amazaspovič Ambarcumjan

Ambarcumjanova starša Ambarcumjanov muzej v Bjurakanu Viktor Amazaspovič Ambarcumjan, armenski astronom in astrofizik, * 18. september (5. september, ruski koledar) 1908, Tbilisi (Tiflis), Gruzija, † 12. avgust 1996, Bjurakanski astrofizikalni observatorij, gora Aragac (Aragatz) pri Erevanu, Armenija.

Novo!!: Astronomija in Viktor Amazaspovič Ambarcumjan · Poglej več »

Viktor Kuzmič Abalakin

Viktor Kuzmič Abalakin, ruski astronom, * 27. avgust 1930, Odesa, Sovjetska zveza (danes Ukrajina), † 23. april 2018.

Novo!!: Astronomija in Viktor Kuzmič Abalakin · Poglej več »

Viljem Ogrinc

Viljem Ogrinc, slovenski pravnik in pisec člankov o astronomiji, * 27. april 1845, Trebnje, † 22. maj 1883, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Viljem Ogrinc · Poglej več »

Virialni izrek

Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.

Novo!!: Astronomija in Virialni izrek · Poglej več »

Visoka voda

Visoka voda je dobesedni prevod italijanskega izraza »acqua alta«.

Novo!!: Astronomija in Visoka voda · Poglej več »

Vodna ura

Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.

Novo!!: Astronomija in Vodna ura · Poglej več »

Vojničev rokopis

Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.

Novo!!: Astronomija in Vojničev rokopis · Poglej več »

Vozel (astronomija)

Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).

Novo!!: Astronomija in Vozel (astronomija) · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Novo!!: Astronomija in Vrtenje · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Astronomija in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Wernher von Braun

Wernher Magnus Maximillian Freiherr von Braun (*23. marec 1912, Wirsitz, † 16. junij 1977, Aleksandrija, ZDA) je bil nemški raketni inženir, pionir in vizionar astronavtike.

Novo!!: Astronomija in Wernher von Braun · Poglej več »

Wilhelm von Biela

Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.

Novo!!: Astronomija in Wilhelm von Biela · Poglej več »

Wilhelm Wolff Beer

Wilhelm Wolff Beer, nemški poslovnež in ljubiteljski astronom, * 4. januar 1797, Berlin, Nemčija, † 27. marec 1850, Berlin.

Novo!!: Astronomija in Wilhelm Wolff Beer · Poglej več »

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Astronomija in Willem de Sitter · Poglej več »

William Chauvenet

William Chauvenet, ameriški pedagog, * 24. maj 1820, Milford, Pensilvanija, ZDA, † 13. december 1870, St. Paul, Minnesota, ZDA.

Novo!!: Astronomija in William Chauvenet · Poglej več »

William Cranch Bond

William Cranch Bond, ameriški urar in astronom, * 9. september 1789, Falmouth (sedaj Portland), Maine, ZDA, † 29. januar 1859, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Astronomija in William Cranch Bond · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in William Herschel · Poglej več »

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Novo!!: Astronomija in William Huggins · Poglej več »

William Lassell

William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in William Lassell · Poglej več »

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Novo!!: Astronomija in William Rowan Hamilton · Poglej več »

William Simms

William Simms, angleški optik in izdelovalec inštrumentov, * 7. december 1793, Birmingham, Anglija, † 21. junij 1860, Carshalton, grofija Surrey, Anglija.

Novo!!: Astronomija in William Simms · Poglej več »

William Wallace Campbell

William Wallace Campbell, ameriški astronom, * 11. april 1862, Okrožje Hancock, Ohio, ZDA, † 14. junij 1938, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Astronomija in William Wallace Campbell · Poglej več »

William Weber Coblentz

William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.

Novo!!: Astronomija in William Weber Coblentz · Poglej več »

William Wilson Morgan

William Wilson Morgan, ameriški astronom in astrofizik, * 3. januar 1906, Bethesda, Tennessee, ZDA, † 21. junij 1994, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Astronomija in William Wilson Morgan · Poglej več »

Wolfram von Eschenbach

Wolfram von Eschenbach, nemški vitez in pesnik, * okrog 1170, † okrog 1220.

Novo!!: Astronomija in Wolfram von Eschenbach · Poglej več »

Yrjö Väisälä

Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.

Novo!!: Astronomija in Yrjö Väisälä · Poglej več »

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Novo!!: Astronomija in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Novo!!: Astronomija in Zemljin polmer · Poglej več »

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Zemljina masa · Poglej več »

Zenitna razdalja

Zenitna razdalja na nebesni krogli (označena rdeče) Zenitna razdalja oziroma zenitni kot (oznaka z ali θ) (ali v sfernem koordinatnem sistemu tudi polarni kot, inklinacija ali kolatituda) je v astronomiji kot med smerjo proti zenitu in smerjo proti nebesnemu telesu.

Novo!!: Astronomija in Zenitna razdalja · Poglej več »

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Novo!!: Astronomija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Novo!!: Astronomija in Zgodovina geografije · Poglej več »

Zgodovina matematike

Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.

Novo!!: Astronomija in Zgodovina matematike · Poglej več »

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.

Novo!!: Astronomija in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Astronomija in Znanost · Poglej več »

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Novo!!: Astronomija in Znanstvena metoda · Poglej več »

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Novo!!: Astronomija in Zodiak · Poglej več »

Zorko Vičar

Zorko Vičar, slovenski astronom in pedagog, * 28. marec 1962, Kog.

Novo!!: Astronomija in Zorko Vičar · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Astronomija in Zvezda · Poglej več »

Zvezdni katalog

1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.

Novo!!: Astronomija in Zvezdni katalog · Poglej več »

0. januar

0.

Novo!!: Astronomija in 0. januar · Poglej več »

116 Sirona

116 Sirona (mednarodno ime je tudi 116 Sirona) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Astronomija in 116 Sirona · Poglej več »

18. februar

18.

Novo!!: Astronomija in 18. februar · Poglej več »

18845 Cichocki

18845 Cichocki je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Astronomija in 18845 Cichocki · Poglej več »

2014

2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Astronomija in 2014 · Poglej več »

28 pr. n. št.

28 pr.

Novo!!: Astronomija in 28 pr. n. št. · Poglej več »

30 Uranija

30 Uranija (mednarodno ime 30 Urania, starogrško: Ouranía) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Astronomija in 30 Uranija · Poglej več »

66667 Kambič

66667 Kambič je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Astronomija in 66667 Kambič · Poglej več »

Preusmerja sem:

Astronomija in astrofizika, Zvezdoslovje.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

OdhodniDohodne