OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 746 odnosi: Abasidski kalifat, Abdurahman Ali Sufi, Abraham Hija, Absolutni izsev, Abu Mašar, Abu Nasr Mansur, Adam Schall, Adaptivna optika, Adelard, Adriaan Blaauw, Adrien-Marie Legendre, Airyjev disk, Al Hvarizmi, Al-Biruni, Al-Fazari, Al-Kindi, Al-Majriti, Al-Mamun, Albatani, Albedo, Albert Abraham Michelson, Albert Marth, Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom), Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Aleksandrijska knjižnica, Alexis Claude Clairaut, Alfa, Alfonz X. Kastiljski, Alfred Lothar Wegener, Alhacen, Allan McLeod Cormack, Almagest, Alvan Clark, Ameriško astronomsko društvo, Ami-Sadukova Venerina tablica, Anaksagora, Anaksimander, Anaksimen, Analema, Anders Celsius, Anders Jonas Ångström, Andrej Čadež, Andrej Kobav, Andrej Perlah, Andreja Gomboc, Anne Sewell Young, Annie Jump Cannon, Anomalija, Antika, Anton Ambschel, ... Razširi indeks (696 več) » « Shrink indeks

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Astronomija in Abasidski kalifat

Abdurahman Ali Sufi

Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).

Poglej Astronomija in Abdurahman Ali Sufi

Abraham Hija

‎ Abraham bar Hija ben ha-Nasi Savasorda (Hiyya, Chija) (ha Nasi, Ha-Nasi) (latinsko Abraham Judaeus), špansko-judovski astronom, matematik, astrolog in filozof, * okoli 1070, Soria ob Dueru ali Barcelona, Španija, † okoli 1136, verjetno Barcelona ali Provansa, Francija.

Poglej Astronomija in Abraham Hija

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Poglej Astronomija in Absolutni izsev

Abu Mašar

‎Džafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abalači Abu Mašar, arabski astronom in filozof, * 787, Balh (ali tudi Bagdad), Afganistan, † april 886, Vasit (Wasit), Irak.

Poglej Astronomija in Abu Mašar

Abu Nasr Mansur

Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.

Poglej Astronomija in Abu Nasr Mansur

Adam Schall

Johann Adam Schall pl.

Poglej Astronomija in Adam Schall

Adaptivna optika

zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč.

Poglej Astronomija in Adaptivna optika

Adelard

Adelard iz Batha (Adelhard, Aethelhard, Alard, Abelard), angleški učenjak in prevajalec, * okoli 1080, Bath pri Bristolu, Anglija, † okoli 1150.

Poglej Astronomija in Adelard

Adriaan Blaauw

Adriaan Blaauw, nizozemski astronom, * 12. april 1914, Amsterdam, Nizozemska, † 1. december 2010, Groningen, Nizozemska.

Poglej Astronomija in Adriaan Blaauw

Adrien-Marie Legendre

Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.

Poglej Astronomija in Adrien-Marie Legendre

Airyjev disk

Airyjev disk. Uklon na režah različnih oblik, levo reže, desno uklonske slike. Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji.

Poglej Astronomija in Airyjev disk

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.

Poglej Astronomija in Al Hvarizmi

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Astronomija in Al-Biruni

Al-Fazari

Mohamed ibn-Ibrahim al-Fazari, arabski astronom, filozof in matematik, * okoli 735, † 806.

Poglej Astronomija in Al-Fazari

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Poglej Astronomija in Al-Kindi

Al-Majriti

Abu-al-Kasim Maslamah (Maslam) ibn Ahmed al-Majriti (arabsko أبو القاسممسلمة بن أحمد المجريطي), španski astronom, kemik, matematik in učenjak, * ?, Kordoba, Španija, † 1007 ali 1008.

Poglej Astronomija in Al-Majriti

Al-Mamun

Abu Džafar al Mamun ibn Harun (المأمون), abasidski kalif, * 14. september 786, Bagdad, † 9. avgust 833, Tarz, današnja Turčija.

Poglej Astronomija in Al-Mamun

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Astronomija in Albatani

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Poglej Astronomija in Albedo

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in Albert Abraham Michelson

Albert Marth

Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.

Poglej Astronomija in Albert Marth

Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)

Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom, * 16. april (4. april, ruski koledar) 1867, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 23. november 1939, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Astronomija in Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Poglej Astronomija in Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksandrijska knjižnica

Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.

Poglej Astronomija in Aleksandrijska knjižnica

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Poglej Astronomija in Alexis Claude Clairaut

Alfa

Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.

Poglej Astronomija in Alfa

Alfonz X. Kastiljski

Alfonz X. Kastiljski (tudi Alfons, Alfonso El Sabio (A. Modri), A. Astronom), špansko-nemški kralj, * 23. november 1221, Burgos, (ali Toledo), Španija, † 4. april 1284, Sevilla.

Poglej Astronomija in Alfonz X. Kastiljski

Alfred Lothar Wegener

Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.

Poglej Astronomija in Alfred Lothar Wegener

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Astronomija in Alhacen

Allan McLeod Cormack

Allan MacLeod Cormack, južnoafriško-ameriški fizik škotskega rodu, nobelovec, * 23. februar 1924, Johannesburg, Južna Afrika, † 7. maj 1998, Winchester, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Astronomija in Allan McLeod Cormack

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Astronomija in Almagest

Alvan Clark

Alvan Clark, ameriški astronom in optik, * 8. marec 1804, Ashfield, Massachusetts, ZDA, † 19. avgust 1887, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Astronomija in Alvan Clark

Ameriško astronomsko društvo

Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.

Poglej Astronomija in Ameriško astronomsko društvo

Ami-Sadukova Venerina tablica

Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Ami-Sadukova Venerina tablica (Enuma Anu Enlil, tablica 63) je zapis astronomskih opazovanj planeta Venere, ki se je ohranil na številnih klinopisnih tablicah iz 1.

Poglej Astronomija in Ami-Sadukova Venerina tablica

Anaksagora

Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).

Poglej Astronomija in Anaksagora

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Astronomija in Anaksimander

Anaksimen

Anaksimén ali Anaksiménes (starogrško: Anaksiménes), starogrški filozof in učenjak, * 585 pr. n. št. (584, 570), Milet, † 525 pr. n. št. (okoli 500, 523, 524, 528, okoli 526).

Poglej Astronomija in Anaksimen

Analema

Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.

Poglej Astronomija in Analema

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Poglej Astronomija in Anders Celsius

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Poglej Astronomija in Anders Jonas Ångström

Andrej Čadež

Andrej Čadež, slovenski fizik in astrofizik, * 12. september 1942, Ljubljana.

Poglej Astronomija in Andrej Čadež

Andrej Kobav

Andrej Kobav (Kobal, Andreas Kobavius), slovenski jezuit, teolog, kronolog in matematik, * 11. november 1593 (1594), Cerknica, † 12. februar 1654, Trst.

Poglej Astronomija in Andrej Kobav

Andrej Perlah

Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.

Poglej Astronomija in Andrej Perlah

Andreja Gomboc

Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.

Poglej Astronomija in Andreja Gomboc

Anne Sewell Young

Anne Sewell Young, ameriška astronomka, * 2. januar 1871, Bloomington, Wisconsin, Združene države Amerike, † 15. avgust 1961, Claremont, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in Anne Sewell Young

Annie Jump Cannon

Annie Jump Cannon, ameriška astronomka, * 11. december 1863, Dover, Delaware, ZDA, † 13. april 1941, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Astronomija in Annie Jump Cannon

Anomalija

Anomalíja (grško anómalos.

Poglej Astronomija in Anomalija

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Astronomija in Antika

Anton Ambschel

‎Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.

Poglej Astronomija in Anton Ambschel

Anton Stušek

Anton Stušek, slovenski strojni inženir, 14. januar 1932, Trbovlje - december 2023.

Poglej Astronomija in Anton Stušek

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Astronomija in Apolonij

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Astronomija in Apsidna točka

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Astronomija in Arabščina

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Astronomija in Arabci

Arat

Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).

Poglej Astronomija in Arat

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Astronomija in Argument periapside

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Astronomija in Arhimed

Arkadij in Boris Strugacki

Brata Strugacki, ruska pisatelja in scenarista.

Poglej Astronomija in Arkadij in Boris Strugacki

Armilarna sfera

Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.

Poglej Astronomija in Armilarna sfera

Arno Arthur Wachmann

Arno Arthur Wachmann je nemški astronom, * 8. marec 1902, Hamburg, Nemčija, † 24. julij 1990, Hamburg, Nemčija.

Poglej Astronomija in Arno Arthur Wachmann

Arnold Sommerfeld

Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.

Poglej Astronomija in Arnold Sommerfeld

Arthur Cayley

Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Astronomija in Arthur Cayley

Arthur Robert Hinks

Arthur Robert Hinks, CBE, FRS, angleški astronom in geograf, * 26. maj 1873, London, Anglija, † 14. april 1945, Royston, Hertfordshire, Anglija.

Poglej Astronomija in Arthur Robert Hinks

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Astronomija in Arthur Stanley Eddington

ArXiv

arXiv je spletni arhiv elektronskih preprintov znanstvenih člankov s področja matematike, fizike, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, računalništva, kvantitativne biologije, statistike in kvantitativnega finančništva.

Poglej Astronomija in ArXiv

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Poglej Astronomija in Aryabhata I.

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Poglej Astronomija in Astrobiologija

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Astronomija in Astrofizika

Astrognozija

Ástrognozíja je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja s preučevanjem in prepoznavanjem le zvezd stalnic in drugih nepremikajočih se nebesnih teles, ter orientacijo s pomočjo zvezd.

Poglej Astronomija in Astrognozija

Astrokemija

Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.

Poglej Astronomija in Astrokemija

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.

Poglej Astronomija in Astrolab

Astrološki simboli

Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.

Poglej Astronomija in Astrološki simboli

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Astronomija in Astrometrija

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Astronomija in Astronom

Astronomija stare Grčije

Mehanizem z Antikitere je bil analogni računalnik med letoma 150-100 pr. n. št., ki je bil izdelan za izračunavanje položaja astronomskih teles. Astronomija stare Grčije je astronomija, ki je napisana v starogrškem jeziku v klasični antiki.

Poglej Astronomija in Astronomija stare Grčije

Astronomische Nachrichten

Naslovnica prve številke revije ''Astronomische Nachrichten'' leta 1823 Astronomische Nachrichten, eden izmed prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,, by Jurgen Hamel, pp.

Poglej Astronomija in Astronomische Nachrichten

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Astronomija in Astronomska enota

Astronomska knjižnica, Ljubljana

Astronomska knjižnica (Fizikalna, astronomska in meteorološka knjižnica) je visokošolska knjižnica, ki deluje v sklopu Fakultete za matematiko in fiziko.

Poglej Astronomija in Astronomska knjižnica, Ljubljana

Astronomska konstanta

Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.

Poglej Astronomija in Astronomska konstanta

Astronomski observatorij Palermo

Astronomski observatorij Palermo (Osservatorio astronomico di Palermo, tudi Osservatorio Astronomico di Palermo Giuseppe S. Vaiana) je observatorij v Palermu na Siciliji v Italiji.

Poglej Astronomija in Astronomski observatorij Palermo

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Poglej Astronomija in Astronomski simbol

Astronomsko društvo Javornik

Astronomsko društvo Javornik je največje in najstarejše astronomsko društvo v Sloveniji.

Poglej Astronomija in Astronomsko društvo Javornik

Astronomsko društvo Polaris

Logotip Astronomskaga društva Polaris. Astronomsko društvo Polaris je koroško astronomsko društvo v Sloveniji.

Poglej Astronomija in Astronomsko društvo Polaris

Astroparticle Physics

Astroparticle Physics je strokovna znanstvena revija, ki pokriva eksperimentalne in teoretične raziskave na različnih področjih fizike kozmičnih žarkov, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, fizike delcev in fizike astrodelcev.

Poglej Astronomija in Astroparticle Physics

Atlas (kartografija)

Indije in »notranje Azije« Átlas je knjiga, v kateri so zbrani zemljevidi.

Poglej Astronomija in Atlas (kartografija)

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Poglej Astronomija in August Ferdinand Möbius

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Poglej Astronomija in Augustin Louis Cauchy

Avicenna

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Poglej Astronomija in Avicenna

Azimut

Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.

Poglej Astronomija in Azimut

Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Poglej Astronomija in Šapur I.

Žička kartuzija

Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.

Poglej Astronomija in Žička kartuzija

Časovna razporeditev v Tolkienovi mitologiji

Časovna razporeditev v Tolkienovi mitologiji je predstavljena z dobami.

Poglej Astronomija in Časovna razporeditev v Tolkienovi mitologiji

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Poglej Astronomija in Časovni pregled astronomije

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Astronomija in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Časovni pregled izumov

Seznam časovni pregled izumov na pregleden način predstavlja čas nastopa najpomembnejših izumov.

Poglej Astronomija in Časovni pregled izumov

Čin Džjušao

Čin Džjušao (kitajsko 秦九韶, pinjin Qín Jiǔsháo; Wade-Giles: Ch'in Chiu-shao)), kitajski matematik, * 1202, Dzijang, provinca Sečuan, Kitajska † 1261, Meidžou, provinca Guangdong.

Poglej Astronomija in Čin Džjušao

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Astronomija in Črna luknja

Črna pritlikavka

Čŕna pritlíkavka je ugasel preostanek zvezde, ki je po velikosti podobna Soncu.

Poglej Astronomija in Črna pritlikavka

Čudežni otrok

Čúdežni otròk je prezgodaj zrel otrok, ki je že v zelo zgodnji starosti posebej nadarjen na določenem področju.

Poglej Astronomija in Čudežni otrok

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Poglej Astronomija in Babilon

Babilonske številke

Babilonske številke Babilonske številke so sistem klinopisnih znakov, ki so se uporabljali za zapisovanje števil.

Poglej Astronomija in Babilonske številke

Ban Džao

Ban Džao (kitajsko 班昭, pinjin Bān Zhāo) s častnim imenom Hujban (kitajsko 惠班) je bila kitajska zgodovinarka, filozofinja in političarka, * 45 ali 49, † okoli 117/120.

Poglej Astronomija in Ban Džao

Barbara Sue Ryden

Barbara Sue Ryden, ameriška astronomka in astrofizičarka, * 2. maj 1961, New Milford, Connecticut, ZDA.

Poglej Astronomija in Barbara Sue Ryden

Barvni indeks

Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.

Poglej Astronomija in Barvni indeks

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Poglej Astronomija in Bela luknja

Benedikt Ferretti

Benedikt Ferretti, slovenski astronom, * Ljubljana, 1655, † okoli 1730.

Poglej Astronomija in Benedikt Ferretti

Benjamin Apthorp Gould

Benjamin Apthorp Gould, ameriški astronom, * 27. september 1824, Boston, Massachusetts, ZDA, † 26. november 1896, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Astronomija in Benjamin Apthorp Gould

Benjamin Peirce

Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Astronomija in Benjamin Peirce

Bernard Pergerl

Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.

Poglej Astronomija in Bernard Pergerl

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Astronomija in Bhaskara

Bibcode

Bibcode (znan tudi kot »refcode«) je zgoščen identifikator, ki ga uporablja več astronomskih podatkovnih sistemov za poenotene referenčne vire.

Poglej Astronomija in Bibcode

Bibliografija

Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.

Poglej Astronomija in Bibliografija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Astronomija in Bizantinsko cesarstvo

Blaž Potočnik

Blaž Potočnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik, skladatelj, časnikar in narodni buditelj, * 31. januar 1799, Struževo pri Kranju, † 1872.

Poglej Astronomija in Blaž Potočnik

Blazar

Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.

Poglej Astronomija in Blazar

Boetij

Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.

Poglej Astronomija in Boetij

Bogdan Kilar

Bogdan Kilar, slovenski astronom, * 28. februar 1930, Beograd, † 2015.

Poglej Astronomija in Bogdan Kilar

Bohdan Paczyński

Bohdan Paczyński, poljski astronom, * 8. februar 1940, Vilna, Litva, † 19. april 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Astronomija in Bohdan Paczyński

Bojan Kambič

Bojan Kambič, slovenski fizik, profesor in popularizator znanosti, * 1959.

Poglej Astronomija in Bojan Kambič

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Poglej Astronomija in Bolometer

Borgijski apartmaji

Borgijski apartmaji so zbirka sob v Apostolski palači v Vatikanu, ki jih je za osebno uporabo prilagodil papež Aleksander VI. (Rodrígo de Borgia).

Poglej Astronomija in Borgijski apartmaji

Bortleova lestvica

Bortleova léstvica (tudi Bortle class) je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji.

Poglej Astronomija in Bortleova lestvica

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Astronomija in Brahmagupta

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Astronomija in Brezrazsežna količina

Camera obscura

Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.

Poglej Astronomija in Camera obscura

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Astronomija in Carl Friedrich Gauss

Carl Keenan Seyfert

Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.

Poglej Astronomija in Carl Keenan Seyfert

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Poglej Astronomija in Carl Sagan

Carl Theodor Albrecht

Carl Theodor Albrecht, nemški astronom, * 30. avgust 1843, Dresden, Kraljevina Saška, † 31. avgust 1915, Potsdam, Nemško cesarstvo.

Poglej Astronomija in Carl Theodor Albrecht

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Poglej Astronomija in Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Caroline Lucretia Herschel

Caroline Lucretia Herschel, nemško-angleška astronomka, * 16. marec 1750, Hannover, † 9. januar 1848, Hannover.

Poglej Astronomija in Caroline Lucretia Herschel

Catherine Wolfe Bruce

Catherine Wolfe Bruce, ameriška človekoljubka, * 22. januar 1816, New York, ZDA, † 13. marec 1900, New York.

Poglej Astronomija in Catherine Wolfe Bruce

Centre de données astronomiques de Strasbourg

Centre de Données astronomiques de Strasbourg (CDS; slovenski prevod: Strasbourška astronomska baza podatkov) je vozlišče podatkov, ki zbira in organizira astronomske informacije.

Poglej Astronomija in Centre de données astronomiques de Strasbourg

Cerro Monserrate

Monserrate (poimenovan po katalonski homonimski gori Montserrat) je visoka gora, visoka 3152 metrov, ki dominira nad mestom Bogotá, glavnim mestom Kolumbije.

Poglej Astronomija in Cerro Monserrate

Cerro Santa Lucía

Cerro Santa Lucía je majhen hrib v središču Santiaga v Čilu.

Poglej Astronomija in Cerro Santa Lucía

Charles Augustus Young

Charles Augustus Young, ameriški astronom in astrofizik, * 15. december 1834, Hanover, New Hampshire, ZDA, † 3. januar 1908, Hanover.

Poglej Astronomija in Charles Augustus Young

Charles Malapert

Charles Malapert, belgijski jezuit, pisatelj, matematik, astronom, kozmolog in pedagog, * 1581, Mons, Belgija, † 1630, Vitoria, Španija.

Poglej Astronomija in Charles Malapert

Chichen Itza

Chichén Itzá (špansko: Chichén Itzá, Jukatanski Maji: Chi'ch'èen Ìitsha' pomeni »pri ustju vodnjaka rodu Itzá«) je bilo veliko mesto v predkolumbovski dobi, ki ga je zgradila civilizacija Majev.

Poglej Astronomija in Chichen Itza

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Astronomija in Christiaan Huygens

Cleveland Abbe

Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.

Poglej Astronomija in Cleveland Abbe

Clifford Stoll

Clifford Paul »Cliff« Stoll, ameriški astronom, računalnikar, izumitelj in pisatelj, * 4. junij 1950, Buffalo, New York, ZDA.

Poglej Astronomija in Clifford Stoll

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Astronomija in Clyde William Tombaugh

Coldplay

Coldplay je alternativna rock skupina iz Londona, ki sta jo leta 1996 pod imenom Pectoralz ustanovila frontman Chris Martin in kitarist Jonny Buckland.

Poglej Astronomija in Coldplay

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Poglej Astronomija in Daljnogled

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Poglej Astronomija in Daniel Bernoulli

Daniel Kirkwood

Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in Daniel Kirkwood

David C. Jewitt

David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.

Poglej Astronomija in David C. Jewitt

David Fabricij

David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, Nemčija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.

Poglej Astronomija in David Fabricij

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Poglej Astronomija in David Gill

Davyjeva medalja

Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.

Poglej Astronomija in Davyjeva medalja

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Poglej Astronomija in Džang Heng

De architectura

De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.

Poglej Astronomija in De architectura

De revolutionibus orbium coelestium

De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.

Poglej Astronomija in De revolutionibus orbium coelestium

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Poglej Astronomija in Deklinacija

Deklinacija (razločitev)

Deklinacija je lahko.

Poglej Astronomija in Deklinacija (razločitev)

Devet poglavij matematične umetnosti

Stran ''Devetih poglavij matematične umetnosti'', objavljenih leta 1820 Devet poglavij matematične umetnosti je kitajska knjiga o matematiki, ki jo je sestavilo več generacij učenjakov od 10.

Poglej Astronomija in Devet poglavij matematične umetnosti

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Astronomija in Diferencialna enačba

Dolžina dvižnega vozla

Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Astronomija in Dolžina dvižnega vozla

Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Poglej Astronomija in Domnevni planet

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Poglej Astronomija in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Družina trka

Družina trka (tudi kolizijska družina) je v astronomiji skupina teles, ki imajo skupen izvor.

Poglej Astronomija in Družina trka

Dzu Čongdži

Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.

Poglej Astronomija in Dzu Čongdži

Eddingtonova meja

Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.

Poglej Astronomija in Eddingtonova meja

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Poglej Astronomija in Edison Pettit

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Astronomija in Edmond Halley

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Poglej Astronomija in Edward Emerson Barnard

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in Edwin Powell Hubble

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Poglej Astronomija in Efemeridni čas

Eifflov stolp

sličica Eifflov stolp je železen stolp, zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni v Parizu.

Poglej Astronomija in Eifflov stolp

Einsteinov obroč

Einsteinov obróč (tudi Hvolsonov obróč) je v astronomiji pojav v katerem dobimo sliko izvora (galaksija, zvezda) v obliki obroča.

Poglej Astronomija in Einsteinov obroč

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Poglej Astronomija in Einsteinove enačbe polja

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Astronomija in Ekliptika

Ekscentrična anomalija

Ekscentrična anomalija je označena z E. Ekscentrična anomalija (oznaka E) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Astronomija in Ekscentrična anomalija

El Escorial

San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.

Poglej Astronomija in El Escorial

Eleanor Francis Helin

Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.

Poglej Astronomija in Eleanor Francis Helin

Eleanor Margaret Peachey Burbidge

Eleanor Margaret Burbidge (rojena Peachey), FRS, angleška astronomka in astrofizičarka, * 12. avgust 1919, Davenport, grofija Cheshire, Anglija, † 5. april 2020, San Francisco, ZDA.

Poglej Astronomija in Eleanor Margaret Peachey Burbidge

Element

Elemènt pomeni prvinski del česa.

Poglej Astronomija in Element

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Poglej Astronomija in Elementi tira

Emanuel Swedenborg

Emanuel Swedenborg, rojen Emanuel Swedberg, švedski protestantski teolog, znanstvenik, filozof, mistik, * 29. januar 1688, Stokholm, Švedska, † 29. marec 1772, London, Anglija.

Poglej Astronomija in Emanuel Swedenborg

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Poglej Astronomija in Enakonočje

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Poglej Astronomija in Enciklopedija

Enrico Fermi

Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.

Poglej Astronomija in Enrico Fermi

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.

Poglej Astronomija in Epoha (astronomija)

Epsilon

Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.

Poglej Astronomija in Epsilon

Erasmus Reinhold

''Prutenske tabele'' (izdaja iz leta 1562) Erasmus Reinhold (Tudi Rheinhold in Reinholt), nemški astronom in matematik, * 22. oktober 1511, Saalfeld, Turinško (Turingija), † 19. februar 1553, Wittenberg, Saška.

Poglej Astronomija in Erasmus Reinhold

Erast Gliner

Erast Borisovič Gliner, fizik in kozmolog, * 26. januar 1923, Kijev, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 16. november 2021, San Francisco, ZDA.

Poglej Astronomija in Erast Gliner

Ernst Zinner

Ernst Zinner, nemški astronom in zgodovinar astronomije, * 2. februar, 1886, Goldberg, Šlezija, † 30. avgust 1970, Planegg, Bavarska, Nemčija.

Poglej Astronomija in Ernst Zinner

Eros

Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.

Poglej Astronomija in Eros

Esko Valtaoja

Esko Jorma Johannes Valtaoja, finski astronom in pisatelj, * 20. junij 1951, Kemi, Finska.

Poglej Astronomija in Esko Valtaoja

Eta (črka)

Éta (grško:; velika črka: Η, mala črka: η) je sedma črka grške abecede in ima številčno vrednost 8.

Poglej Astronomija in Eta (črka)

Eugene Parker

Eugene Newman Parker, ameriški astrofizik, * 10. junij 1927, Houghton, Michigan, ZDA, † 15. marec 2022, ZDA.

Poglej Astronomija in Eugene Parker

Evdem z Rodosa

Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Astronomija in Evdem z Rodosa

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Astronomija in Evdoks

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Poglej Astronomija in Evklidski prostor

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Poglej Astronomija in Evropa (luna)

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Poglej Astronomija in Evropa (mitologija)

Evropski južni observatorij

Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.

Poglej Astronomija in Evropski južni observatorij

Faradayev pojav

Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.

Poglej Astronomija in Faradayev pojav

Faza (astronomija)

Faza ali mena je v astronomiji osvetljeni del Lune (Lunina mena), naravnega satelita ali planeta (planetne faze) (na primer pri Veneri) viden z drugega planeta ali nebesnega telesa, ki se velikokrat spreminja.

Poglej Astronomija in Faza (astronomija)

Fazni kot (astronomija)

thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.

Poglej Astronomija in Fazni kot (astronomija)

Ferdinand Verbiest

Oče Ferdinand Verbiest (poznan pod kitajskim imenom kot Nan Huajren), flamski jezuitski misijonar na Kitajskem za časa vladavine Čing, * 9. oktober 1623, Pittem, Tielt, Grofija Flandrija, Španska Nizozemska, † 28. januar 1688, Peking, Čingova vladavina Bil je izurjen "fac totum", tj.

Poglej Astronomija in Ferdinand Verbiest

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Astronomija in Fizika

Fjodor Aleksandrovič Bredihin

Fjodor Aleksandrovič Bredihin, ruski astronom in astrofizik, * 8. december (26. november, ruski koledar) 1831, Mikolajiv (rusko Nikolajev), Hersonska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 14. maj (1. maj) 1904, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Astronomija in Fjodor Aleksandrovič Bredihin

Frančiškanska knjižnica, Ljubljana

Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani je del frančiščanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču mesta.

Poglej Astronomija in Frančiškanska knjižnica, Ljubljana

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Astronomija in François Jean Dominique Arago

Franc Toplak (duhovnik)

Franc Toplak, slovenski rimskokatoliški duhovnik in zbiratelj ljudskega gradiva, * 2. september 1818, Destrnik, † 6. november 1904, Podgorci.

Poglej Astronomija in Franc Toplak (duhovnik)

France Avsec

France Avsec, slovenski gimnazijski profesor matematike in fizike, * 23. avgust 1930, Ljubljana, † 18. december, 2008, Kranj.

Poglej Astronomija in France Avsec

Francesco Maurolico

Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.

Poglej Astronomija in Francesco Maurolico

Francis Baily

Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.

Poglej Astronomija in Francis Baily

Frane Petrić

Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom.

Poglej Astronomija in Frane Petrić

Frank Schlesinger

Frank Schlesinger, ameriški astronom, * 11. maj 1871, New York, ZDA, † 10. julij 1943, Old Lyme, Connecticut, ZDA.

Poglej Astronomija in Frank Schlesinger

Frank Watson Dyson

Sir Frank Watson Dyson, KBE, FRS, angleški astronom, * 8. januar 1868, Measham pri Ashby-de-la-Zouchu, Leicestershire, Anglija, † 25. maj 1939, na morju.

Poglej Astronomija in Frank Watson Dyson

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Astronomija in Fred Hoyle

Friderik VI. Danski

Friderik VI. (dansko Frederik 6, norveško Frederik VI av Danmark og Norge) je bil od 13.

Poglej Astronomija in Friderik VI. Danski

Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).

Poglej Astronomija in Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.

Poglej Astronomija in Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Astronomija in Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, nemški astronom, * 22. oktober 1822, Berlin, Nemčija, † 7. julij 1895, Giessen.

Poglej Astronomija in Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in Fritz Zwicky

Galaktična latituda

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična latituda ali galaktična širina (oznaka je b) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.

Poglej Astronomija in Galaktična latituda

Galaktična longituda

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična longituda ali galaktična dolžina (oznaka je l) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.

Poglej Astronomija in Galaktična longituda

Galaktična poravnava

Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.

Poglej Astronomija in Galaktična poravnava

Galaktična ravnina

Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.

Poglej Astronomija in Galaktična ravnina

Galilejev primer

Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.

Poglej Astronomija in Galilejev primer

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Astronomija in Galileo Galilei

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Poglej Astronomija in Ganimed (luna)

Gérard Henri de Vaucouleurs

Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom, * 25. april 1918, Pariz, Francija, † 7. oktober 1995, Austin, Teksas, ZDA.

Poglej Astronomija in Gérard Henri de Vaucouleurs

GeaBios

http://www.geabios.com www.geabios.com GeaBios je slovenski brezplačni (ne-komercialni) geoinformacijski spletni servis.

Poglej Astronomija in GeaBios

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Poglej Astronomija in Gemin

Genadij Vladimirovič Borisov

Genadij Vladimirovič Borisov, ruski inženir, izdelovalec teleskopov in ljubiteljski astronom, * 1962, Kramatorsk, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).

Poglej Astronomija in Genadij Vladimirovič Borisov

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Poglej Astronomija in Geocentrični model

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Astronomija in Geografija

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Poglej Astronomija in Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Joachim Lauchen von Retij

Georg Joachim Lauchen von Retij, nemški astronom, matematik in kartograf, * 16. februar 1514, Feldkirch, Avstrija, † 4. december 1574, Košice (Cassovia), na Madžarskem, danes Slovaška.

Poglej Astronomija in Georg Joachim Lauchen von Retij

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Astronomija in George Biddell Airy

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in George Ellery Hale

George Howard Darwin

Sir George Howard Darwin, KCB, FRS, FRSE, angleški odvetnik in astronom, * 9. julij 1845, Down House, Downe, grofija Kent, Anglija, † 7. december 1912, Cambridge, Anglija.

Poglej Astronomija in George Howard Darwin

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Poglej Astronomija in George Lake

George Phillips Bond

George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Astronomija in George Phillips Bond

George Van Biesbroeck

George Achille Van Biesbroeck, belgijsko-ameriški astronom, * 21. januar 1880, Gent, Belgija, † 23. februar 1974, ZDA.

Poglej Astronomija in George Van Biesbroeck

Georges Antoine Pons Rayet

Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.

Poglej Astronomija in Georges Antoine Pons Rayet

Georges Fournier

Georges Fournier, francoski astronom, * 12. november 1881, Rouvray, Côte-d'Or, Francija, † 1. december 1954.

Poglej Astronomija in Georges Fournier

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Poglej Astronomija in Gerard Peter Kuiper

Gerardus Mercator

Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.

Poglej Astronomija in Gerardus Mercator

Giacomo Rho

Giacomo Rho (Jacobus Rho; Jakob Rho), ali na Kitajskem Luo Jagu (kitajsko: 羅雅谷; pinjin: Luo Yagu), vljudnostno ime Vejšao (kitajsko: 味韶; pinjin: Weishao), italijanski jezuit, duhovnik, misijonar in astronom na Kitajskem, * 29. januar 1593 Milan ali Pavia, † 27. april 1638, Peking, Čingova vladavina.

Poglej Astronomija in Giacomo Rho

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Poglej Astronomija in Gijasedin al-Kaši

Gimnazija Bežigrad

Gimnazija Bežigrad (pogovorno poimenovana Bežigrajska gimnazija) je gimnazija v Ljubljani.

Poglej Astronomija in Gimnazija Bežigrad

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Poglej Astronomija in Giottov campanile

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Poglej Astronomija in Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Battista Donati

Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.

Poglej Astronomija in Giovanni Battista Donati

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Astronomija in Giovanni Domenico Cassini

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Poglej Astronomija in Giuseppe Piazzi

Gjuro Pilar

Gjuro Pilar (tudi Đuro Pilar), hrvaški geolog, paleontolog, potopisec in pedagog, * 22. april 1846, Brod na Savi, † 19. maj 1893, Zagreb.

Poglej Astronomija in Gjuro Pilar

Gleb Aleksandrovič Čebotarjov

Gleb Aleksandrovič Čebotarjov, ruski astronom, * 1. avgust 1913, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), †4. avgust 1975, Leningrad, Sovjetska zveza.

Poglej Astronomija in Gleb Aleksandrovič Čebotarjov

Godefroy Wendelin

Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.

Poglej Astronomija in Godefroy Wendelin

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Poglej Astronomija in Gregorijanski koledar

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Astronomija in Grki

Guidobaldo del Monte

Naslovnica del Montejeve knjige ''Mechanicorum Liber'', 1577. Guidobaldo del Monte, italijanski matematik, filozof in astronom, * 11. januar 1545, Pesaro, † 6. januar 1607, Mombaroccio.

Poglej Astronomija in Guidobaldo del Monte

Gundišapur

Gundišapur (srednjeperzijsko 𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎,Weh-Andiōk-Šābuhr; novoperzijsko گندی‌شاپور, Gondēshāpūr) je bil intelektualno središče Sasanidskega cesarstva in dom Akademije Gundišapurja, ki jo je ustanovil sasanidski kralj Šapur I.

Poglej Astronomija in Gundišapur

Haleakala

Krater Haleakalā Haleakalā (havajsko Hiša sonca) je ognjenik na otoku Maui na Havajih, ki predstavlja tri četrtine površine otoka.

Poglej Astronomija in Haleakala

Hans Lippershey

Hans Lippershey (tudi Jan Lippersheim), flamski (holandski) optik, * okoli 1570 (1587), Wesel, Nemčija, † 1619, Midelburg, Nizozemska.

Poglej Astronomija in Hans Lippershey

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Poglej Astronomija in Harlow Shapley

Harran

Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.

Poglej Astronomija in Harran

Haus der Natur, Salzburg

Planeti Haus der Natur (Naravoslovna hiša) je naravoslovni in tehnični muzej v Salzburgu v Avstriji.

Poglej Astronomija in Haus der Natur, Salzburg

Heber Doust Curtis

Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.

Poglej Astronomija in Heber Doust Curtis

Heinrich Christian Schumacher

Heinrich Christian Schumacher, nemški astronom in geodet, * 3. september 1780, Bramstedt, Holstein, Nemčija, † 28. december 1850, Altona, Hamburg, Nemčija.

Poglej Astronomija in Heinrich Christian Schumacher

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Poglej Astronomija in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Astronomija in Helenistično obdobje

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Astronomija in Heliocentrični model

Heliometer

Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.

Poglej Astronomija in Heliometer

Heliopolis

Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.

Poglej Astronomija in Heliopolis

Henry Augustus Rowland

Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Astronomija in Henry Augustus Rowland

Henry Gellibrand

Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.

Poglej Astronomija in Henry Gellibrand

Henry Kater

Henry Kater, FRS, angleški fizik in častnik nemškega porekla, * 16. april 1777, Bristol, Anglija, † 26. april 1835, York Gate.

Poglej Astronomija in Henry Kater

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Astronomija in Henry Norris Russell

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Astronomija in Heraklit Pontski

Herbert Friedman

Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.

Poglej Astronomija in Herbert Friedman

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Poglej Astronomija in Herman Koroški

Hermann Carl Vogel

Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Astronomija in Hermann Carl Vogel

Hermann Mayer Salomon Goldschmidt

Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, nemško-francoski astronom in slikar, * 17. junij 1802, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 26. april 1866, Fontainebleau, Francija.

Poglej Astronomija in Hermann Mayer Salomon Goldschmidt

Hermann von Reichenau

Hermann von Reichenau (latinizirano Hermanus Contractus, Herman Hromi ali Herimannus Augiensis), nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik in pesnik, * 18. julij 1013, Altshausen pri Bad Saulgau, Nemčija, † 24. september 1054, Reichenau.

Poglej Astronomija in Hermann von Reichenau

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Poglej Astronomija in Hertzsprung-Russllov diagram

Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hervé-Auguste-Étienne-Albans Faye, francoski astronom in politik, * 3. oktober 1814, Saint-Benoît-du-Sault, Francija, † 4. julij 1902, Pariz.

Poglej Astronomija in Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hiša Albrechta Dürerja

Zadnja zgodovinska soba, zasnova W. Wanderer Kuhinja Delavnica Hiša Albrechta Dürerja stoji v starem mestnem jedru Nürnberga in je bila zgrajena okoli leta 1420.

Poglej Astronomija in Hiša Albrechta Dürerja

Hildegarda iz Bingna

Hildegarda iz Bingna, nemška opatinja, meniška voditeljica, mistikinja, pisateljica in ljubiteljska skladateljica, * 16. september 1098, Bermsheim, Nemčija, † 17. september 1179, Bingen, Nemčija.

Poglej Astronomija in Hildegarda iz Bingna

Hillova krogla

Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.

Poglej Astronomija in Hillova krogla

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Astronomija in Hiparh

Hipatija

Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.

Poglej Astronomija in Hipatija

Hodograf

gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.

Poglej Astronomija in Hodograf

Horace Welcome Babcock

Horace Welcome Babcock, ameriški astronom, * 13. september 1912, Pasadena, Kalifornija, ZDA, † 29. avgust 2003, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in Horace Welcome Babcock

Howard Phillips Lovecraft

Howard Phillips Lovecraft (pogosto zapisan kot H. P. Lovecraft), ameriški pisatelj grozljivk, fantazije in znanstvene fantastike, * 20. avgust 1890, Providence, Rhode Island, ZDA, † 15. marec 1937, Providence.

Poglej Astronomija in Howard Phillips Lovecraft

Hrup ozadja

* Hrup ozadja je v akustiki in akustičnem inženiringu, vsak zvok, razen zvoka, ki se ga spremlja (primarni zvok).

Poglej Astronomija in Hrup ozadja

Humanistika

Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.

Poglej Astronomija in Humanistika

Humanizem

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.

Poglej Astronomija in Humanizem

Ibn Badža

Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti, znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor: filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.

Poglej Astronomija in Ibn Badža

Ibn Rušd

Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.

Poglej Astronomija in Ibn Rušd

Ignaz Kögler

Ignaz Kögler (Ignaz Kögler; izg.: ‹ignac kögler›; tradicionalna kitajščina: 戴進賢; pinjin: Dài Jìnxián), * 11. maj 1680, Landsberg am Lech, Bavarsko Sveto rimsko cesarstvo, danes Nemčija, † 30. marec 1746, Peking, Čingova vladavina Bil je nemški jezuit, duhovnik, znanstvenik in pisatelj, ki je deloval v Kitajskih misijonih.

Poglej Astronomija in Ignaz Kögler

Ilijodor Ivanovič Pomerancev

Ilijodor Ivanovič Pomerancev, ruski astronom, geodet in general, * 29. avgust (17. avgust, ruski koledar) 1847, Orlovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 1. maj 1921, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Astronomija in Ilijodor Ivanovič Pomerancev

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Poglej Astronomija in Immanuel Kant

Inkovski imperij

Inkovski imperij je nastalo v srcu andskih Kordiljer, s središčem v današnjem Peruju.

Poglej Astronomija in Inkovski imperij

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Poglej Astronomija in Interferenca

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Poglej Astronomija in Interferometrija

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.

Poglej Astronomija in Isaac Asimov

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Astronomija in Isaac Newton

Ivan Šprajc

Ivan Šprajc, slovenski arheolog in etnolog, * 1955, Maribor.

Poglej Astronomija in Ivan Šprajc

Ivan Bessarion

Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18.

Poglej Astronomija in Ivan Bessarion

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Poglej Astronomija in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ivan Mažuranić

Ivan Mažuranić, hrvaški pesnik, jezikoslovec in politik, * 11. avgust 1814, Novi Vinodolski, † 4. avgust 1890, Zagreb.

Poglej Astronomija in Ivan Mažuranić

Ivan Sušnik

Ivan Sušnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, apostolski protonotar in stolni kanonik, * 21. december 1854, Škofja Loka, † 1. januar 1942, Ljubljana.

Poglej Astronomija in Ivan Sušnik

Ivan Vitez

Ivan Vitez iz Sredne (madžarsko Vitéz zrednai Vitéz János, hrvaško Ivan Vitez od Sredne) je bil madžarski nadškof Esztergoma, pomemben humanist, diplomat, latinist, matematik, astrolog in astronom, * okoli 1408, † 8. avgust 1472.

Poglej Astronomija in Ivan Vitez

Izobraževanje v Sloveniji

Mariboru, pri metanju klobukov v zrak na podelitvi diplom. Izobraževanje v Sloveniji od osnovnega do srednjega šolanja ureja Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), katerega področje delovanja vključuje izobraževalne programe, izvajanje in razvoj.

Poglej Astronomija in Izobraževanje v Sloveniji

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Poglej Astronomija in Izsev

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej Astronomija in Izsrednost tira

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Astronomija in Jacobus Cornelius Kapteyn

Jagelonska univerza

Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.

Poglej Astronomija in Jagelonska univerza

James Craig Watson

James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.

Poglej Astronomija in James Craig Watson

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Astronomija in James Hopwood Jeans

Jan Šindel

Jan Šindel, češki astronom in matematik, * 1370, Hradec Králové, Češka, † 1443.

Poglej Astronomija in Jan Šindel

Jan Hendrik Oort

Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.

Poglej Astronomija in Jan Hendrik Oort

Janez Jakob Olben

Janez Jakob Olben, slovenski astronom, * 1643, Kranj, † 1725.

Poglej Astronomija in Janez Jakob Olben

Janez Jurij Hočevar

Janez Jurij Hočevar (tudi Hozhevar, Gottscheer, Gottseer), slovenski skladatelj, glasbenik, pravnik, sodnik in astronom, * 2. oktober 1656, Novo mesto, † 22. avgust 1714, Ljubljana.

Poglej Astronomija in Janez Jurij Hočevar

Janez Puhar

Janez Avguštin Puhar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, izumitelj in fotograf, * 26. avgust 1814, Kranj, † 7. avgust 1864, Kranj.

Poglej Astronomija in Janez Puhar

Janez Zorec

Janez Zorec, slovenski astrofizik, * 27. oktober 1948, Buenos Aires.

Poglej Astronomija in Janez Zorec

Japonska agencija za raziskovanje vesolja

, znana tudi pod angleškim nazivom Japan Aerospace Exploration Agency in kratico JAXA, je japonska vladna vesoljska agencija.

Poglej Astronomija in Japonska agencija za raziskovanje vesolja

Jata

Jata rib Jata ptic Játa je pojav iz živalskega sveta, ki označuje združevanje več osebkov iste vrste z namenom prehranjevanja, selitve ali varnosti.

Poglej Astronomija in Jata

Jean Elias Benjamin Valz

Jean Elias Benjamin Valz, francoski astronom, * 22. maj 1787, Nîmes, Francija, † 22. april 1867.

Poglej Astronomija in Jean Elias Benjamin Valz

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Astronomija in Jean le Rond d'Alembert

Jean Sylvain Bailly

Jean Sylvain Bailly, francoski astronom in politik, * 15. september 1736, Pariz, Francija, † 12. november 1793, Pariz.

Poglej Astronomija in Jean Sylvain Bailly

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Poglej Astronomija in Jean-Baptiste Biot

Jean-Felix Picard (astronom)

Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.

Poglej Astronomija in Jean-Felix Picard (astronom)

Jean-Jacques Dortous de Mairan

Jean-Jacques Dortous de Mairan, francoski geofizik, astronom, matematik in kronobiolog, * 26. november 1678, Béziers, Francija, † 20. februar 1771, Pariz.

Poglej Astronomija in Jean-Jacques Dortous de Mairan

Jennifer Wiseman

Jennifer Wiseman, ameriška astronomka, * ?.

Poglej Astronomija in Jennifer Wiseman

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Poglej Astronomija in Jeremiah Horrocks

Jesse Ramsden

Jesse Ramsden, angleški optik, izdelovalec astronomskih in znanstvenih inštrumentov in izumitelj, * 6. oktober 1735, Salterhebble, grofija, Yorkshire, Anglija, † 5. november 1800, Brighton, grofija Essex, Anglija.

Poglej Astronomija in Jesse Ramsden

Jožef Mislej

Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.

Poglej Astronomija in Jožef Mislej

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Astronomija in Jožef Stefan

Joe Haldeman

Joe William Haldeman, ameriški pisec znanstvene fantastike, * 9. junij 1943, Oklahoma City, Oklahoma, ZDA.

Poglej Astronomija in Joe Haldeman

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Poglej Astronomija in Johann Elert Bode

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Poglej Astronomija in Johann Franz Encke

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Astronomija in Johann Heinrich Lambert

Johann Palisa

Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.

Poglej Astronomija in Johann Palisa

Johannes Campanus

Johannes Campanus (znan tudi kot Campanus iz Novare in podobno), italijanski matematik, astronom in astrolog, * 1220, Novara, Italija, † 1296, Viterbo, Italija.

Poglej Astronomija in Johannes Campanus

Johannes Frischauf

Johannes Frischauf (fríšavf), avstrijski matematik, geodet in alpinist, * 17. september 1837, Dunaj, † 7. januar 1924, Gradec.

Poglej Astronomija in Johannes Frischauf

Johannes Hevel

Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.

Poglej Astronomija in Johannes Hevel

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Astronomija in Johannes Kepler

Johannes Stöffler

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Poglej Astronomija in Johannes Stöffler

John Bainbridge

John Bainbridge, angleški astronom in zdravnik, * 1582, Ashby-de-la-Zouch, grofija Leicestershire, Anglija, † 3. november 1643, Oxford, Oxfordshire, Anglija.

Poglej Astronomija in John Bainbridge

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Astronomija in John Couch Adams

John Dee

John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.

Poglej Astronomija in John Dee

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Poglej Astronomija in John Flamsteed

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Poglej Astronomija in John Frederick William Herschel

John Horton Conway

igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Astronomija in John Horton Conway

John Machin

Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.

Poglej Astronomija in John Machin

John Peckham

John Peckham, tudi John Pecham, canterburyski škof in angleški teolog * okoli 1230 v Patchamu, Sussex, Anglija, † 8.

Poglej Astronomija in John Peckham

Jonathan Homer Lane

Jonathan Homer Lane, ameriški astrofizik in izumitelj, * 9. avgust 1819, Geneseo, New York, ZDA, † 3. maj 1880, Washington, ZDA.

Poglej Astronomija in Jonathan Homer Lane

Josef Allen Hynek

Josef Allen Hynek, ameriški astronom, astrofizik, profesor in ufolog, * 1. maj 1910, Chicago, Illinois, ZDA, † 27. april 1986, Scottsdale, Arizona, ZDA.

Poglej Astronomija in Josef Allen Hynek

Josip Križan

Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.

Poglej Astronomija in Josip Križan

Josip Salomon Delmedigo

Josip Salomon Qandia Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik, * 16. junij 1591, Heraklion (Candia) na Kreti, † 16. oktober 1655, Praga.

Poglej Astronomija in Josip Salomon Delmedigo

Jota (črka)

Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.

Poglej Astronomija in Jota (črka)

Judovska književnost

Literatura, vezana na judovsko tematiko in v judovskih jezikih, nastaja zadnjih 3000 let.

Poglej Astronomija in Judovska književnost

Julian Barbour

Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.

Poglej Astronomija in Julian Barbour

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej Astronomija in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej Astronomija in Julijansko leto

Jurij Trebizondski

Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.

Poglej Astronomija in Jurij Trebizondski

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Astronomija in Jurij Vega

Kalimah Hermip

Kalimah Hermip (Kalimaheios), grški zgodovinar, historiograf, živel okoli 310/305‒240 pr.

Poglej Astronomija in Kalimah Hermip

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Poglej Astronomija in Kalisto (luna)

Kangši

Cesar Kangši (kitajsko: 康熙帝; pinjin: Kangxi), kitajsko osebno ime Šuanje (pinjin: Xuanye), tretji cesar iz vladarske hiše Čing, in drugi cesar Čing, ki je vladal nad celotno Kitajsko, * 5. februar 1654, palača Džingren (pinjin: Jingren), Prepovedano mesto, † 20. december 1722, Čingši Šuvu (pinjin: Qingxi Shuwu), Vrt večne pomladi.

Poglej Astronomija in Kangši

Kapa (črka)

Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.

Poglej Astronomija in Kapa (črka)

Karl Koch (heker)

Karl Koch (polno ime Karl Werner Lothar Koch, poznan tudi pod psevdonimom Hagbard Celine), nemški heker, * 22. julij 1965, Hannover, Zvezna republika Nemčija, † maj 1989, Ohof.

Poglej Astronomija in Karl Koch (heker)

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Poglej Astronomija in Kartografija

Katalog Henryja Draperja

Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.

Poglej Astronomija in Katalog Henryja Draperja

Katalonski atlas

Katalonski atlas (katalonsko Atles català, vzhodna katalonščina: ˈalːəs kətəˈla), arhaično črkovanje: Atlas Catalan) je najpomembnejši zemljevid srednjeveškega obdobja v katalonskem jeziku (narisan in napisan leta 1375). Izdala ga je Majorški kartografski šoli (Escuela cartográfica mallorquina) in ga pripisujejo Cresque Abrahamu (znan tudi kot "Abraham Cresques"), židovski iluminator, ki je sebe opisal kot mojster zemljevidov sveta in kompasov.

Poglej Astronomija in Katalonski atlas

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Astronomija in Kemija

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Astronomija in Kemijski element

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Poglej Astronomija in Kidinu

Kiril Nikolajevič Tavastšerna

Kiril Nikolajevič Tavastšerna, ruski astronom, * 1. maj 1921, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija), † 24. junij 1982.

Poglej Astronomija in Kiril Nikolajevič Tavastšerna

Kitajski misijoni

Kitajski misijoni so katoliški misijoni na Kitajskem.

Poglej Astronomija in Kitajski misijoni

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Poglej Astronomija in Kleomed

Kolatituda

Kolatituda je v sfernem koordinatnem sistemu komplementarni kot latitudi.

Poglej Astronomija in Kolatituda

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Poglej Astronomija in Koledar

Koledarska doba

Koledárska dôba ali koledárska êra (tudi časóvna êra) je v koledarjih datum, od katerega se štejejo leta.

Poglej Astronomija in Koledarska doba

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Poglej Astronomija in Konjunkcija (astronomija)

Konon

Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Astronomija in Konon

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Astronomija in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Kordova

Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.

Poglej Astronomija in Kordova

Kotna izsrednost

Definicija kotne izsrednosti za eliptično tirnico nebesnega telesa. Kotna izsrednost (oznaka φ, včasih tudi œ ali ε) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Astronomija in Kotna izsrednost

Kotna minuta in sekunda

Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.

Poglej Astronomija in Kotna minuta in sekunda

Kotna velikost

Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.

Poglej Astronomija in Kotna velikost

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Poglej Astronomija in Kozmologija

Kraljeva astronomska družba

Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.

Poglej Astronomija in Kraljeva astronomska družba

Kraljeva švedska akademija znanosti

Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.

Poglej Astronomija in Kraljeva švedska akademija znanosti

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.

Poglej Astronomija in Kraljevi observatorij Greenwich

Križar

Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.

Poglej Astronomija in Križar

Kristijan VIII. Danski

Kristijan VIII. je bil od leta 1839 do 1848 kralj Danske in kot Kristijan Friderik leta 1814 kralj Norveške, * 18. september 1786, Palača Christiansborg, Kopenhagen, Danska, † 20. januar 1848, Palača Amalienborg, Kopenhagen, Danska.

Poglej Astronomija in Kristijan VIII. Danski

Krožna polarizacija

Vektor električnega polja potujočega krožno polariziranega elektromagnetnega valovanja. Krožna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega polja opisuje krožnico (glej animacijo na desni).

Poglej Astronomija in Krožna polarizacija

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Poglej Astronomija in Kuiperjev pas

Kulminacija

Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.

Poglej Astronomija in Kulminacija

Kultura Hongshan

Kultura Hongšan (enostavno kitajsko: 红山文化; tradicionalno kitajsko: 紅山文化; pinyin: Hóngshān wénhuà) je bila neolitska kultura v severovzhodni Kitajski.

Poglej Astronomija in Kultura Hongshan

Kvadratna stopinja

Definicija kvadratne stopinje (rdeče) Kvadratna stopinja ali kvadratna kotna stopinja (oznaka ((°)², iz praktičnih razlogov pa včasih izpišemo kar «kvadratna stopinja» ali «kv. stopinja») je enota s katero merimo velikost prostorskega kota. Določena je kot prostorski kot, ki pripada kvadratu z dolžino stranice 1 ° na površini enotske krogle s središčem v točki opazovanja.

Poglej Astronomija in Kvadratna stopinja

Lavo Čermelj

Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.

Poglej Astronomija in Lavo Čermelj

Lawrence Hugh Aller

Lawrence Hugh Aller, ameriški astronom, * 24. september 1913, Tacoma, Washington, ZDA, † 16. marec 2003.

Poglej Astronomija in Lawrence Hugh Aller

Leon Battista Alberti

Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.

Poglej Astronomija in Leon Battista Alberti

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Astronomija in Leonardo da Vinci

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Astronomija in Leonhard Euler

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Poglej Astronomija in Libracija

Liisi Oterma

Liisi Oterma, finska astronomka, * 1915, † 4. april 2001.

Poglej Astronomija in Liisi Oterma

Ljubiteljska astronomija

Perzeidov Ljubíteljska astronomíja (tudi amatêrska ~) je konjiček, katerega udeleženci radi opazujejo nebo in obilico teles na njem s prostimi očmi, binokularji ali daljnogledi.

Poglej Astronomija in Ljubiteljska astronomija

Louis Boyer (astronom)

Louis Boyer, francoski astronom, * 20. januar 1901, † 1999.

Poglej Astronomija in Louis Boyer (astronom)

Luboš Kohoutek

Luboš Kohoutek, češki astronom, * 29. januar 1935, Zábřeh na Moravskem, Češka.

Poglej Astronomija in Luboš Kohoutek

Lucasov profesor matematike

Lucasov profesor matematike (tudi lukazijev ~) zaseda eno od najuglednejših stolic za matematiko na Univerzi v Cambridgeu.

Poglej Astronomija in Lucasov profesor matematike

Lydia Iskrić

Lydia Iskrić, slovenska učiteljica, * 10. avgust 1915, Dunaj, † 10. avgust 2016, Ljubljana.

Poglej Astronomija in Lydia Iskrić

Lymanova serija

Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.

Poglej Astronomija in Lymanova serija

Maarten Schmidt

Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.

Poglej Astronomija in Maarten Schmidt

Magnaura

Središče vzhodnorimske prestolnice Konstantinopla z najpomembnejšimi zgradbami Magnaura (grško, iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana)) je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat.

Poglej Astronomija in Magnaura

Magnituda

Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).

Poglej Astronomija in Magnituda

Magnituda (astronomija)

Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.

Poglej Astronomija in Magnituda (astronomija)

Magnus Nyrén

Magnus Olaf Nyrén, švedski astronom, * 21. februar 1837, Brunskog, Värmland, Švedska, † 16. januar 1921, Stockholm, Švedska.

Poglej Astronomija in Magnus Nyrén

Maji

Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).

Poglej Astronomija in Maji

Mala in velika polos

Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.

Poglej Astronomija in Mala in velika polos

Marc Aaronson

Marc A. Aaronson, ameriški astronom, * 24. avgust 1950, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 30. april 1987, Narodni observatorij Kitt Peak pri Tucsonu, Arizona, ZDA.

Poglej Astronomija in Marc Aaronson

Marcel Gilles Jozef Minnaert

Marcel Gilles Jozef Minnaert, belgijski biolog in astronom, * 12. februar 1893, † 26. oktober 1970.

Poglej Astronomija in Marcel Gilles Jozef Minnaert

Marco Polo

Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.

Poglej Astronomija in Marco Polo

Maria Mitchell

Maria Mitchell, ameriška astronomka, * 1. avgust 1818, otok Nantucket, Massachusetts, ZDA, † 28. junij 1889, Lynn, Massachusetts.

Poglej Astronomija in Maria Mitchell

Maria Montessori

Maria Tecla Artemisia Montessori, italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica, * 31. avgust 1870, † 6. maj 1952.

Poglej Astronomija in Maria Montessori

Marian Wolfgang Koller

Marian Wolfgang Koller, slovenski astronom in fizik, * 31. oktober 1792, Bohinjska Bistrica, † 19. september 1866, Dunaj Bil je izvoljeni član Cesarske akademije znanosti.

Poglej Astronomija in Marian Wolfgang Koller

Marie Reiche

Marie Reiche, nemška matematičarka, arheologinja in tehnična prevajalka, * 15. maj 1903, Dresden, Nemčija, † 8. junij 1998, Lima, Peru.

Poglej Astronomija in Marie Reiche

Marijan Majo Prosen

Marijan »Majo« Prosen, slovenski astronom, pedagog, popularizator astronomije in publicist, * 13. marec 1937, Brežice.

Poglej Astronomija in Marijan Majo Prosen

Marino Fonović

Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).

Poglej Astronomija in Marino Fonović

Masa zvezd

Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.

Poglej Astronomija in Masa zvezd

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Astronomija in Matematična fizika

Matematična geografija

Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.

Poglej Astronomija in Matematična geografija

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Astronomija in Matematika

Matija Vertovec

Matija Vertovec, tudi Vertovec, Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz, slovenski duhovnik, zgodovinar, vinogradnik, astronom, strokovni pisec, * 28. januar 1784, Jakuline (Šmarje na Vipavskem), Slovenija, † 2. september 1851, Podnanos.

Poglej Astronomija in Matija Vertovec

Matteo Ricci

Matteo Ricci (izg.: matéo riči), tudi Matej Ricci; Mattheus Riccius Maceratensis; kitajščina: Li Ma Dou, tudi Li Madou oziroma Li Ma Tou, tradicionalna kitajščina: 利瑪竇), je bil italijanski jezuit, duhovnik, misijonar, akademik in raziskovalec * 6. oktober 1552, Macerata (Papeška država, danes: Italija), † 11.

Poglej Astronomija in Matteo Ricci

Mauna Kea

Mauna Kea Mauna Kea je neaktivni (speči) ognjenik na Havajskih otokih.

Poglej Astronomija in Mauna Kea

Max Delbrück

Max Ludwig Henning Delbrück,, nemško-ameriški biofizik, nobelovec, * 4. september 1906, Berlin, Nemško cesarstvo, † 9. marec 1981, Pasadena, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Astronomija in Max Delbrück

Medalja Bruceove

Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.

Poglej Astronomija in Medalja Bruceove

Medalja Jackson-Gwiltove

Medalja Jackson-Gwiltove Kraljeve astronomske družbe je znanstvena nagrada, ki jo redno podeljujejo od leta 1897 za izume, izboljšave ali razvoj uporabe in tehnike astronomskih inštrumentov, za dosežke v opazovalni astronomiji in za dosežke pri raziskavah zgodovine astronomije.

Poglej Astronomija in Medalja Jackson-Gwiltove

Medalja Jamesa Craiga Watsona

Medalja Jamesa Craiga Watsona Medalja Jamesa Craiga Watsona je znanstvena nagrada, ki so jo ustanovili na podlagi zapuščine Jamesa Craiga Watsona, in jo podeljuje Nacionalna akademija znanosti ZDA za pomembne dosežke na področju astronomije.

Poglej Astronomija in Medalja Jamesa Craiga Watsona

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Poglej Astronomija in Medijsko cesarstvo

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Poglej Astronomija in Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna vesoljska postaja

raketoplana ''Endeavour'' ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010) solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje. Mednarodna vesoljska postaja (MVP, - ISS, - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).

Poglej Astronomija in Mednarodna vesoljska postaja

Medresa

Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة‎, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.

Poglej Astronomija in Medresa

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Poglej Astronomija in Medzvezdna snov

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Astronomija in Mehmed II. Osvajalec

Menelaj Aleksandrijski

Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.

Poglej Astronomija in Menelaj Aleksandrijski

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Astronomija in Meter

Mezoameriški koledar dolgega štetja

year.

Poglej Astronomija in Mezoameriški koledar dolgega štetja

Mezoamerika

Regija Mezoamerika Mezoamerika je zgodovinska regija, ki se razprostira od današnje centralne Mehike, Belizeja, Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa in Nikaragve do današnje severovzhodne Kostarike.

Poglej Astronomija in Mezoamerika

Mi (črka)

Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.

Poglej Astronomija in Mi (črka)

Michael Maestlin

Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.

Poglej Astronomija in Michael Maestlin

Mihael Psel

Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.

Poglej Astronomija in Mihael Psel

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Poglej Astronomija in Mikrovalovi

Milton Lasell Humason

Milton Lasell Humason, ameriški astronom, * 19. avgust 1891, Dodge Center, Minnesota, ZDA, † 18. junij 1972, Mendocino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in Milton Lasell Humason

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Astronomija in Milutin Milanković

Mirjam Dular

Mirjam Dular, rojena Galičič, slovenska astronomka.

Poglej Astronomija in Mirjam Dular

Mnemotehnika

Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.

Poglej Astronomija in Mnemotehnika

Mohamed bin Tugluk

Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق‎), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.

Poglej Astronomija in Mohamed bin Tugluk

Muhamed Muminović

Muhamed Muminović, bošnjaški astronom, * 8. avgust 1948, Banja Luka, FLRJ (sedaj Bosna in Hercegovina).

Poglej Astronomija in Muhamed Muminović

MUL.APIN

MUL.APIN (𒀯𒀳) je dogovorjeno poimenovanje za babilonski kompendij, ki govori o različnih vidikih babilonske astronomije in astrologije.

Poglej Astronomija in MUL.APIN

Muza

''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.

Poglej Astronomija in Muza

Muzej Patagonije Francisco Moreno

Muzej Patagonije Francisco P. Moreno je muzej naravne zgodovine in kulturne antropologije patagonske regije v Centro cívico v mestu Bariloche v Argentini.

Poglej Astronomija in Muzej Patagonije Francisco Moreno

Muzikologija

Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.

Poglej Astronomija in Muzikologija

Nacionalna znanstvena fundacija

Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.

Poglej Astronomija in Nacionalna znanstvena fundacija

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Poglej Astronomija in Nadglavišče

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Astronomija in Nagib vrtilne osi

Nagrada Helen B. Warner za astronomijo

Nagrada Helen B. Warner za astronomijo je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Ameriško astronomsko društvo mlademu astronomu (staremu manj kot 36, ali lahko preteče največ 8 let pred nagrado od njihovega doktorata) za izjemne dosežke na področju opazovalne ali teoretične astronomije v času 5 let pred podelitvijo nagrade.

Poglej Astronomija in Nagrada Helen B. Warner za astronomijo

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Poglej Astronomija in Naklon tira

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Astronomija in Narava

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Astronomija in Naravoslovje

Narodni observatorij Kitt Peak

Pogled proti kupoli 4000 mm Mayallovega daljnogleda Kupole nekaterih daljnogledov Narodni observatorij Kitt Peak (izvirno angleško Kitt Peak National Observatory; kratica KPNO) je ameriški astronomski observatorij, ki se nahaja na 2096 m visokem vrhu v Kvinlanskem gorovju, okoli 88 km jugozahodno od Tucsona, Arizona.

Poglej Astronomija in Narodni observatorij Kitt Peak

Narodni tehnični muzej (Praga)

Stavba muzeja Narodni tehnični muzej v Pragi je največji češki muzej namenjen shranjevanju in prikazovanju tehniške dediščine.

Poglej Astronomija in Narodni tehnični muzej (Praga)

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Astronomija in Nasir at-Tusi

Navidezna lega Sonca

W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.

Poglej Astronomija in Navidezna lega Sonca

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej Astronomija in Navidezni sij

Nürnberg

Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.

Poglej Astronomija in Nürnberg

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Astronomija in Nebesna mehanika

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.

Poglej Astronomija in Nebesni koordinatni sistem

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Astronomija in Nebo

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Poglej Astronomija in Nepravilni satelit

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Poglej Astronomija in Nerešeni problemi v fiziki

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Astronomija in Nezemeljsko življenje

Ni (črka)

Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.

Poglej Astronomija in Ni (črka)

Niccolò Zucchi

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Poglej Astronomija in Niccolò Zucchi

Nicolas Camille Flammarion

Znamenita »Ravna Zemlja«, Flammarionov lesorez je izšel leta 1888 v Flammarionovi ''L'atmosphère: météorologie populaire'' (st. 163) Nicolas Camille Flammarion, francoski astronom in pisatelj, * 26. februar 1842, Montigny-le-Roi, Haute-Marne, Francija, † 3.

Poglej Astronomija in Nicolas Camille Flammarion

Nicolas Trigault

Nicolas Trigault, (Nicolaus Trigautius.; Nikolaj Trigault; kitajsko: 金尼閣 / 金尼阁); (* 3. marec 1577 Douai; † 14. november 1628 Hangdžov), je bil flamski jezuit, duhovnik, znanstvenik in misijonar.

Poglej Astronomija in Nicolas Trigault

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.

Poglej Astronomija in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Poglej Astronomija in Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Astronomija in Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.

Poglej Astronomija in Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Semjonovič Kardašov

Nikolaj Semjonovič Kardašov, ruski astronom in astrofizik, * 25. april 1932, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 3. avgust 2019, Moskva.

Poglej Astronomija in Nikolaj Semjonovič Kardašov

Numerologija

Numerologija je v nekaterih religijah vera v mistično oz.

Poglej Astronomija in Numerologija

Nuovo Cimento

Nuovo Cimento je niz fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Poglej Astronomija in Nuovo Cimento

Nut

Nut ali Nuit (egipčansko Nwt) je bila egipčanska boginja neba, Gebova žena in Šujeva hčerka.

Poglej Astronomija in Nut

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Poglej Astronomija in Obhodni čas

Objekt

Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.

Poglej Astronomija in Objekt

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Poglej Astronomija in Oblika Zemlje

Observatorij Foothill

Observatorij Foothill (izvirno) je astronomski observatorij, ki je v lasti in uporabi Peninsula Astronomical Society in Foothill Collega.

Poglej Astronomija in Observatorij Foothill

Observatorij Mount Laguna

Observatorij Mount Laguna (izvirno angleško Mount Laguna Observatory; kratica OML) je astronomski observatorij, ki je v lasti in uporabi Oddelka za astronomijo Državne univerze v San Diegu (San Diego State University).

Poglej Astronomija in Observatorij Mount Laguna

Observatorij Pariz

Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.

Poglej Astronomija in Observatorij Pariz

Observatorij Pulkovo

Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.

Poglej Astronomija in Observatorij Pulkovo

Observatorij Yerkes

Observatorij Yerkes, oktobra 2009 1016 mm (40 palčni) refraktor Observatorija Yerkes v ekvatorialni obesi Observatorij Yerkes (tudi Yerkesov observatorij) je astronomski observatorij pod nadzorom Univerze v Chicagu v Williams Bayu, Wisconsin v ZDA.

Poglej Astronomija in Observatorij Yerkes

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Poglej Astronomija in Obzornik za matematiko in fiziko

Oceanografija

spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.

Poglej Astronomija in Oceanografija

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.

Poglej Astronomija in Odsončje

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.

Poglej Astronomija in Okultacija

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Poglej Astronomija in Ole Christensen Rømer

Olimp

Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.

Poglej Astronomija in Olimp

Olof Petrus Hjorter

Olof Petrus Hjorter (tudi Hiorter), švedski astronom, * 1696, Rödön, Jämtland, Švedska, † 25. april 1750, Uppsala, Švedska.

Poglej Astronomija in Olof Petrus Hjorter

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Astronomija in Omar Hajam

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Poglej Astronomija in Opozicija (astronomija)

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Astronomija in Osončje

Otto Eduard Neugebauer

Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije in matematike, * 26. maj 1899, Innsbruck, Avstrija, † 19. februar 1990, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Astronomija in Otto Eduard Neugebauer

Otto Juljevič Šmidt

Otto Juljevič Šmidt, ruski matematik, astronom, geofizik, politik, enciklopedist/leksikograf, raziskovalec, * 30. september (18. september, ruski koledar) 1891, Mogilev, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 7. september 1956, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Astronomija in Otto Juljevič Šmidt

Otto Vasiljevič Struve

Otto Vasiljevič Struve (tudi Otton), ruski astronom, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1819, Dorpat, Ruski imperij (danes Tartu, Estonija), † 14. april 1905, Karlsruhe, Nemčija.

Poglej Astronomija in Otto Vasiljevič Struve

PACS

PACS je angleški akronim za Physics and Astronomy Classification Scheme, slovensko Razvrstitvena shema fizike in astronomije.

Poglej Astronomija in PACS

Palazzo Vecchio

Palazzo Vecchio (italijansko: »Stara palača«) je mestna hiša Firenc v Italiji.

Poglej Astronomija in Palazzo Vecchio

Papež Klemen XIV.

Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.

Poglej Astronomija in Papež Klemen XIV.

Papež Silvester II.

Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Poglej Astronomija in Papež Silvester II.

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Poglej Astronomija in Parsek

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Poglej Astronomija in Paulijevo izključitveno načelo

Pavel Grošelj

Pavel Grošelj, slovenski biolog, kulturni delavec in prešernoslovec, * 9. februar 1883, Ljubljana, † 26. januar 1940, Zagreb.

Poglej Astronomija in Pavel Grošelj

Pavel Kunaver

Pavel Kunaver * 19.

Poglej Astronomija in Pavel Kunaver

Pavla Ranzinger

Pavla Ranzinger, slovenska astronomka, * 1933.

Poglej Astronomija in Pavla Ranzinger

Pedro Sarmiento de Gamboa

Pedro Sarmiento de Gamboa, španski pomorščak, raziskovalec, * 1532, Pontevedra, Španija, † 1592, Atlantski ocean blizu Lizbone.

Poglej Astronomija in Pedro Sarmiento de Gamboa

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Astronomija in Percival Lowell

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Poglej Astronomija in Peru

Peter Apian

Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.

Poglej Astronomija in Peter Apian

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Poglej Astronomija in Philippe de La Hire

Philippe van Lansberge

Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.

Poglej Astronomija in Philippe van Lansberge

Pi (črka)

Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.

Poglej Astronomija in Pi (črka)

Pierre François Verhulst

Pierre François Verhulst, belgijski matematik, * 28. oktober 1804, Bruselj, Belgija, † 15. februar 1849, Bruselj.

Poglej Astronomija in Pierre François Verhulst

Pierre Gassendi

Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.

Poglej Astronomija in Pierre Gassendi

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Astronomija in Pierre-Simon Laplace

Pietro Antonio Cataldi

Pietro Antonio Cataldi, italijanski matematik, * 15. april 1548, Bologna, Italija, † 11. februar 1626, Bologna.

Poglej Astronomija in Pietro Antonio Cataldi

Pietro Mengoli

Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.

Poglej Astronomija in Pietro Mengoli

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Astronomija in Pitagorejstvo

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Astronomija in Planet

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Poglej Astronomija in Planetologija

Platonova Akademija

Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.

Poglej Astronomija in Platonova Akademija

Podnožišče

obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.

Poglej Astronomija in Podnožišče

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej Astronomija in Poimenovanje astronomskih teles

Poissonova pega

geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.

Poglej Astronomija in Poissonova pega

Pojav Umova

Pojav Umova (tudi zakon Umova) je v astronomiji zveza med albedom astronomskega telesa in stopnjo polarizacije svetlobe, ki se od njega odbija.

Poglej Astronomija in Pojav Umova

Polarni koordinatni sistem

Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.

Poglej Astronomija in Polarni koordinatni sistem

Poldne

Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.

Poglej Astronomija in Poldne

Poletni trikotnik

Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).

Poglej Astronomija in Poletni trikotnik

Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pomeni imen asteroidov: 30001–31000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 30001 do 31000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 30001–31000

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pomeni imen asteroidov: 31001–32000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 31001 do 32000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 31001–32000

Pomeni imen asteroidov: 32001–33000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 32001 do 3300, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 32001–33000

Pomeni imen asteroidov: 3501–4000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3501 do 4000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 3501–4000

Pomeni imen asteroidov: 4501–5000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4501 do 5000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 4501–5000

Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5001 do 5500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pomeni imen asteroidov: 77001–78000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 77001 do 78000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 77001–78000

Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8501 do 9000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9001 do 9500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Astronomija in Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Poglej Astronomija in Porazdelitev mase

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Astronomija in Potencialna energija

Praška astronomska ura

Praška astronomska ura Praška astronomska ura ali Praški orloj (češko Pražský orloj) je srednjeveška astronomska ura v Pragi, glavnem mestu Češke republike.

Poglej Astronomija in Praška astronomska ura

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Astronomija in Praga

Prava anomalija

Prava anomalija je označena s T. Na sliki so označeni vertorji s pomočjo katerih lahko izračunamo pravo anomalijo.. Prava anomalija (oznaka T\,\!, ali \nu\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Astronomija in Prava anomalija

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Poglej Astronomija in Prehod Venere

Prižnica Sienske stolnice

Prižnica v Sienski stolnici je osmerokotna zgradba v Sienski stolnici, ki so jo oblikovali Nicola Pisano in njegovi pomočniki Arnolfo di Cambio, Lapo di Ricevuto in Nicolasov sin Giovanni Pisano med jesenjo 1265 in jesenjo 1268.

Poglej Astronomija in Prižnica Sienske stolnice

Prirodopis

Prirodopis oz.

Poglej Astronomija in Prirodopis

Prosti dostop

Logotip Prosti dostop (kratica OA) je način objave del v znanosti, pri katerem je polno besedilo dela brezplačno dostopno vsakomur prek svetovnega spleta.

Poglej Astronomija in Prosti dostop

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Astronomija in Prve visoke civilizacije

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Astronomija in Ptolemaj

Ptolemajev izrek

Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.

Poglej Astronomija in Ptolemajev izrek

Računalništvo

Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.

Poglej Astronomija in Računalništvo

Radiant (astronomija)

Meteorski roj in njegov radiant (označen z O) Radiant je v astronomiji točka na nebu iz katere navidezno izvirajo meteorji določenega meteorskega roja.

Poglej Astronomija in Radiant (astronomija)

Radijski observatorij Hat Creek

Radijski observatorij Hat Creek (izvirno angleško Hat Creek Radio Observatory; kratica HCRO) je astronomski radijski observatorij, ki je v lasti in uporabi Radijskega astronomskega laboratorija, ki je del Oddelka za astronomijo Univerze Kalifornije v Berkeleyju (University of California, Berkeley).

Poglej Astronomija in Radijski observatorij Hat Creek

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Astronomija in Razdalja

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Poglej Astronomija in Rdeči premik

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Poglej Astronomija in Realnost

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Poglej Astronomija in Refraktor

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Astronomija in Regiomontan

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Astronomija in René Descartes

Renesančna filozofija

Za renesanso je značilno obujanje grško-rimske klasike, njene umetnosti in "filozofskih izročil".

Poglej Astronomija in Renesančna filozofija

Renesančne umetnice

Na razvoj renesančnih žensk v začetku 15.

Poglej Astronomija in Renesančne umetnice

Robert Grosseteste

Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.

Poglej Astronomija in Robert Grosseteste

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in Robert Julius Trumpler

Robert Repnik

Robert Repnik, slovenski fizik, 18.

Poglej Astronomija in Robert Repnik

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Poglej Astronomija in Roger Bacon

Rokopisna kultura

Rokopisna kultura je civilizacijsko obdobje, ki za shranjevanje in širjenje informacij uporablja rokopise.

Poglej Astronomija in Rokopisna kultura

Ronald Buta

Ronald J. Buta, ameriški astronom, * 1952.

Poglej Astronomija in Ronald Buta

Rudolf II. Habsburški

Rudolf II.

Poglej Astronomija in Rudolf II. Habsburški

Rudolf Johann Wolf

Rudolf Johann Wolf, švicarski astronom, matematik in zgodovinar astronomije, * 7. julij 1816, Fällenden pri Zürichu, Švica, † 6. december 1893, Zürich, Švica.

Poglej Astronomija in Rudolf Johann Wolf

Rundetaarn

Rundetaarn ali Rundetårn (slovensko Okrogli stolp) je okrogel stolp iz 17.

Poglej Astronomija in Rundetaarn

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Poglej Astronomija in Samarkand

Samuel Alfred Mitchell

Samuel Alfred Mitchell, kanadski astronom, * 29. april 1874, Kingston, Ontario, Kanada, † 22. februar 1960, Bloomington, Indiana, ZDA.

Poglej Astronomija in Samuel Alfred Mitchell

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Poglej Astronomija in Samuel Pierpont Langley

Sancai Tuhui

Sancai Tuhui (kitajsko 三才圖會) je kitajska anciklopedija (leišu), ki sta jo zbrala in uredila Vang Či (王圻) in njegov sin Vang Siji (王思義).

Poglej Astronomija in Sancai Tuhui

Saturn (revija)

Saturn je bila poljudnoznanstvena revija s področja astronomije, meteorologije, geofizike in geodezije.

Poglej Astronomija in Saturn (revija)

Savai Džai Singh

Savai Džai Singh II., indijski maharadža in astronom, * 3. november 1688, Amber, Indija, † 21. september 1743.

Poglej Astronomija in Savai Džai Singh

Scott Sander Sheppard

Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.

Poglej Astronomija in Scott Sander Sheppard

Sedem svobodnih umetnosti

Sedem svobodnih umetnosti ali lat.

Poglej Astronomija in Sedem svobodnih umetnosti

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Astronomija in Sekunda

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Poglej Astronomija in Seth Barnes Nicholson

Severne in južne dinastije

Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.

Poglej Astronomija in Severne in južne dinastije

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Astronomija in Seznam akademskih disciplin

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Astronomija in Seznam astronomskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Astronomija in Seznam filozofskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam matematičnih funkcij

Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.

Poglej Astronomija in Seznam matematičnih funkcij

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Astronomija in Seznam matematičnih vsebin

Seznam osebnosti iz Občine Brežice

Seznam osebnosti iz Občine Brežice vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Brežice.

Poglej Astronomija in Seznam osebnosti iz Občine Brežice

Seznam osebnosti iz Občine Trebnje

Seznam osebnosti iz občine Trebnje vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Trebnje.

Poglej Astronomija in Seznam osebnosti iz Občine Trebnje

Seznam programskih jezikov

Seznam programskih jezikov.

Poglej Astronomija in Seznam programskih jezikov

Seznam slovenskih astronomov

Seznam slovenskih astronomov, astrofizikov in seizmologov.

Poglej Astronomija in Seznam slovenskih astronomov

Sferna astronomija

Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Astronomija in Sferna astronomija

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.

Poglej Astronomija in Sferna trigonometrija

Siderski čas

Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan.

Poglej Astronomija in Siderski čas

Siderski dan

nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.

Poglej Astronomija in Siderski dan

Silvo Breskvar

Silvo Breskvar, slovenski matematik in fizik, * 31. december 1902, Ljubljana, † 3. januar 1969, Ljubljana.

Poglej Astronomija in Silvo Breskvar

Sima Tan

Sima Tan (tradicionalno kitajsko 司馬談, poenostavljeno kitajsko 司马谈, pinjin Sīmǎ Tán) je bil kitajski astronom/astrolog in zgodovinar iz Zahodnega Hana, * okoli 165 pr. n. št., okoli 110 pr. n. št. Njegove Zapise velikega zgodovinarja je dokončal njegov sin Sima Čjan, ki se šteje za utemeljitelja kitajskega zgodovinopisja.

Poglej Astronomija in Sima Tan

SIMBAD

Observatorij v Strasbourgu SIMBAD (Set of Identifications, Measurements and Bibliography for Astronomical Data, slovensko: Nabor identitet, meritev in bibliografije za astronomske podatke) je astronomska baza podatkov teles izven Osončja.

Poglej Astronomija in SIMBAD

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Astronomija in Simon Newcomb

Sin (mitologija)

Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.

Poglej Astronomija in Sin (mitologija)

Siriometer

Siriometer je redko uporabljana astronomska enota za merjenje razdalj v astronomiji.

Poglej Astronomija in Siriometer

Sisebut

Sisebut (latinsko), tudi Sisebur, Sisebod ali Sigebut, je bil kralj Vizigotov v Hispaniji in Septimaniji, ki je vladal od leta 512 do 621, * okoli 565, † 621, Toledo, Hispanija.

Poglej Astronomija in Sisebut

Sizigij (astronomija)

work.

Poglej Astronomija in Sizigij (astronomija)

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Poglej Astronomija in Sočasno vrtenje

Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.

Poglej Astronomija in Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sončev polmer

Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.

Poglej Astronomija in Sončev polmer

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Poglej Astronomija in Sončeva masa

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Poglej Astronomija in Spekter elektromagnetnega valovanja

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Poglej Astronomija in Spektralna razvrstitev zvezd

Spika (revija)

Spika je slovenska poljudnoznastvena astronomska revija, ki izhaja od leta 1993.

Poglej Astronomija in Spika (revija)

Srednja anomalija

Srednja anomalija je označena z M. Srednja anomalija (oznaka M) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Astronomija in Srednja anomalija

Srednja dolžina

Srednja dolžina (oznaka L\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena lega in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Astronomija in Srednja dolžina

Srednja kronologija

Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Za časovnico v absolutnih datumih glej kratko kronologijo.

Poglej Astronomija in Srednja kronologija

Stanislav Južnič

Stanislav Južnič, slovensko-ameriški fizik in zgodovinar, * 11. december 1955, San Francisco, ZDA.

Poglej Astronomija in Stanislav Južnič

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Astronomija in Stari Egipt

Stevan Bošković

Stevan Bošković, srbski general, geograf in akademik, * 10. maj 1868, † 9. maj 1957.

Poglej Astronomija in Stevan Bošković

Stik (film)

Stik (v izvirniku) je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Roberta Zemeckisa, ki je izšel leta 1997.

Poglej Astronomija in Stik (film)

Struvejev geodetski lok

Struvejev geodetski lok je veriga triangulacijskih točk, ki se razteza od Hammerfesta na severu Norveške do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu Ukrajine, v razdalji 2821,9 km.

Poglej Astronomija in Struvejev geodetski lok

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Astronomija in Subrahmanyan Chandrasekhar

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Astronomija in Sulejman I.

Sundzi Suandžing

Faksimile knjige ''Sundzi Suandžingova klasična matematika'' Sundzi Suandžing (kitajsko: 孙子算经; pinjin: Sūnzĭ Suànjīng; Wade–Giles: Sun Tzu Suan Ching), kitajski matematik, * okoli 400, Kitajska, † okoli 473, Kitajska.

Poglej Astronomija in Sundzi Suandžing

Svetlana Ivanovna Gerasimenko

Svetlana Ivanovna Gerasimenko, tadžikistanska astronomka ukrajinskega porekla, * 23. februar 1945, Barišivka, Kijevska oblast, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).

Poglej Astronomija in Svetlana Ivanovna Gerasimenko

Svetlobna krivulja

ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.

Poglej Astronomija in Svetlobna krivulja

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Astronomija in Svetlobno leto

Svetlobno onesnaženje

avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.

Poglej Astronomija in Svetlobno onesnaženje

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Poglej Astronomija in Tabit ibn Kora

Taki al-Din

Taki al-Din Mohamed ibn Ma'ruf al-Šami al-Asadi (arabsko تقي الدين محمد بن معروف الشامي السعدي, turško Takijuddin), osmansko-turški ali arabski polihistor, znanstvenik, astronom, astrolog, inženir, izumitelj, urar, fizik, matematik, botanik, zoolog, farmacevt, zdravnik, kadi, filozof, teolog in učitelj, * 1526, Damask, Sirija, † 1585, Istanbul, Osmansko cesarstvo (danes Turčija).

Poglej Astronomija in Taki al-Din

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Poglej Astronomija in Taksonomija

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Astronomija in Tales

Tatomir Anđelić

Tatomir P. Anđelić, srbski matematik, * 11. november 1903, zaselek Bukovac, Bečanj, Srbija, † 7. avgust 1993, Beograd, ZR Jugoslavija.

Poglej Astronomija in Tatomir Anđelić

Tau

Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.

Poglej Astronomija in Tau

Teatinci

Teatinci (lat. Ordo clericorum regularium vulgo Theatinorum – Red regularnih klerikov, ljudsko imenovani teatinci)), je majhen katoliški red, osnovan leta 1524. Red sta ustanovila Kajetan Tijenski in Giovanni Pietro Carafa (po papežu Pavlu IV.). Sedež so imeli v Rimu. Red je bil ustanovljen s ciljem obnove svečeništva in borba proti protestantizmu in skrb za bolnike in ranjence.

Poglej Astronomija in Teatinci

Težiščni dinamični čas

Težiščni dinamični čas (tudi baricentrični dinamični čas) (oznaka TDB Barycentric Dynamical Time) je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu.

Poglej Astronomija in Težiščni dinamični čas

Teden

Téden je časovna enota, daljša od dneva in krajša od meseca.

Poglej Astronomija in Teden

Temna energija

language.

Poglej Astronomija in Temna energija

Teodozij

Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.

Poglej Astronomija in Teodozij

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Poglej Astronomija in Teodozij II.

Termografska kamera

Termografska kamera (imenovana tudi infrardeča kamera ali toplotna kamera) je naprava, ki tvori sliko s pomočjo infrardečega sevanja, podobno kot kamera, ki ustvari sliko z uporabo vidne svetlobe.

Poglej Astronomija in Termografska kamera

The Life of Mammals

The Life of Mammals (Življenje sesalcev) je dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič pa so jo v Združenem kraljestvu predvajali 20.

Poglej Astronomija in The Life of Mammals

Theodor Johan Christian Ambders Brorsen

Spominska plošča na steni gradu v Žamberku, Češka Theodor Johan Christian Ambders Brorsen, danski astronom, * 29. julij 1819, Nordborg, Danska, † 31. marec 1895.

Poglej Astronomija in Theodor Johan Christian Ambders Brorsen

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Poglej Astronomija in Thomas Harriot

Thomas James Henderson

Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.

Poglej Astronomija in Thomas James Henderson

Thomas Young (fizik)

Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.

Poglej Astronomija in Thomas Young (fizik)

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Poglej Astronomija in Tibet

Timuridsko cesarstvo

Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.

Poglej Astronomija in Timuridsko cesarstvo

Tirnica

Tirnica iz leta 1896 Tirnica je osnovni in karakteristični element zgornjega ustroja železniške proge; je standarden jekleni nosilec konstantnega prereza.

Poglej Astronomija in Tirnica

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Astronomija in Točka (geometrija)

Tomaž Zwitter

Tomaž Zwitter, slovenski astronom, * 15.

Poglej Astronomija in Tomaž Zwitter

Trigonometrija

Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.

Poglej Astronomija in Trigonometrija

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Astronomija in Tycho Brahe

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Astronomija in Ulug Beg

Univerza

Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.

Poglej Astronomija in Univerza

Univerza al-Karauin

Al-Karauin (arabsko 'جامعة القرويين, Jāma`at al-Qarawīīn‎) je univerza v Fesu, Maroko, ki je najstarejša neprekinjeno delujoča visokošolska ustanova na svetu.

Poglej Astronomija in Univerza al-Karauin

Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.

Poglej Astronomija in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Univerza v Bologni

Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.

Poglej Astronomija in Univerza v Bologni

Univerza v Heidelbergu

Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.

Poglej Astronomija in Univerza v Heidelbergu

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Poglej Astronomija in Univerza v Ljubljani

Univerzalni koordinirani čas

Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.

Poglej Astronomija in Univerzalni koordinirani čas

Urad za dolžine

Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.

Poglej Astronomija in Urad za dolžine

Uranija

Simona Voueta Uranija (Ouranía) je bila muza astronomije ali zvezdoslovja in astrologije v grški mitologiji.

Poglej Astronomija in Uranija

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Astronomija in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Uruk

Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.

Poglej Astronomija in Uruk

Uzbekistan

Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Astronomija in Uzbekistan

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Poglej Astronomija in Veda

Velika geografska odkritja

Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.

Poglej Astronomija in Velika geografska odkritja

Veliko leto

Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.

Poglej Astronomija in Veliko leto

Vera Cooper Rubin

Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Astronomija in Vera Cooper Rubin

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Astronomija in Vesolje

Vesolje, me slišiš?

Vesolje, me slišiš? (v izvirniku See You in the Cosmos) je mladinski roman kitajsko-ameriškega pisatelja Jacka Chenga, ki je prvič izšel leta 2017.

Poglej Astronomija in Vesolje, me slišiš?

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Poglej Astronomija in Vesoljski teleskop Hubble

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Poglej Astronomija in Victor Clube

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Poglej Astronomija in Vidni spekter

Viktor Amazaspovič Ambarcumjan

Ambarcumjanova starša Ambarcumjanov muzej v Bjurakanu Viktor Amazaspovič Ambarcumjan, armenski astronom in astrofizik, * 18. september (5. september, ruski koledar) 1908, Tbilisi (Tiflis), Gruzija, † 12. avgust 1996, Bjurakanski astrofizikalni observatorij, gora Aragac (Aragatz) pri Erevanu, Armenija.

Poglej Astronomija in Viktor Amazaspovič Ambarcumjan

Viktor Kuzmič Abalakin

Viktor Kuzmič Abalakin, ruski astronom, * 27. avgust 1930, Odesa, Sovjetska zveza (danes Ukrajina), † 23. april 2018.

Poglej Astronomija in Viktor Kuzmič Abalakin

Viljem Ogrinc

Viljem Ogrinc, slovenski pravnik in pisec člankov o astronomiji, * 27. april 1845, Trebnje, † 22. maj 1883, Ljubljana.

Poglej Astronomija in Viljem Ogrinc

Virialni izrek

Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.

Poglej Astronomija in Virialni izrek

Visoka voda

Visoka voda je dobesedni prevod italijanskega izraza »acqua alta«.

Poglej Astronomija in Visoka voda

Vodna ura

Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.

Poglej Astronomija in Vodna ura

Vojničev rokopis

Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.

Poglej Astronomija in Vojničev rokopis

Vozel (astronomija)

Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).

Poglej Astronomija in Vozel (astronomija)

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Astronomija in Vrtenje

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Poglej Astronomija in Vzvratno gibanje

Wernher von Braun

Wernher Magnus Maximillian Freiherr von Braun (*23. marec 1912, Wirsitz, † 16. junij 1977, Aleksandrija, ZDA) je bil nemški raketni inženir, pionir in vizionar astronavtike.

Poglej Astronomija in Wernher von Braun

Wilhelm von Biela

Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.

Poglej Astronomija in Wilhelm von Biela

Wilhelm Wolff Beer

Wilhelm Wolff Beer, nemški poslovnež in ljubiteljski astronom, * 4. januar 1797, Berlin, Nemčija, † 27. marec 1850, Berlin.

Poglej Astronomija in Wilhelm Wolff Beer

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Poglej Astronomija in Willem de Sitter

William Chauvenet

William Chauvenet, ameriški pedagog, * 24. maj 1820, Milford, Pensilvanija, ZDA, † 13. december 1870, St. Paul, Minnesota, ZDA.

Poglej Astronomija in William Chauvenet

William Cranch Bond

William Cranch Bond, ameriški urar in astronom, * 9. september 1789, Falmouth (sedaj Portland), Maine, ZDA, † 29. januar 1859, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Astronomija in William Cranch Bond

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Astronomija in William Herschel

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Poglej Astronomija in William Huggins

William Lassell

William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.

Poglej Astronomija in William Lassell

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Astronomija in William Rowan Hamilton

William Simms

William Simms, angleški optik in izdelovalec inštrumentov, * 7. december 1793, Birmingham, Anglija, † 21. junij 1860, Carshalton, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Astronomija in William Simms

William Wallace Campbell

William Wallace Campbell, ameriški astronom, * 11. april 1862, Okrožje Hancock, Ohio, ZDA, † 14. junij 1938, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Astronomija in William Wallace Campbell

William Weber Coblentz

William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.

Poglej Astronomija in William Weber Coblentz

William Wilson Morgan

William Wilson Morgan, ameriški astronom in astrofizik, * 3. januar 1906, Bethesda, Tennessee, ZDA, † 21. junij 1994, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Poglej Astronomija in William Wilson Morgan

Wolfram von Eschenbach

Wolfram von Eschenbach, nemški vitez in pesnik, * okrog 1170, † okrog 1220.

Poglej Astronomija in Wolfram von Eschenbach

Yrjö Väisälä

Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.

Poglej Astronomija in Yrjö Väisälä

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Poglej Astronomija in Začasno označevanje nebesnih teles

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Poglej Astronomija in Zemljin polmer

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Poglej Astronomija in Zemljina masa

Zenitna razdalja

Zenitna razdalja na nebesni krogli (označena rdeče) Zenitna razdalja oziroma zenitni kot (oznaka z ali θ) (ali v sfernem koordinatnem sistemu tudi polarni kot, inklinacija ali kolatituda) je v astronomiji kot med smerjo proti zenitu in smerjo proti nebesnemu telesu.

Poglej Astronomija in Zenitna razdalja

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Astronomija in Zgodovina biologije

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Astronomija in Zgodovina geografije

Zgodovina matematike

Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.

Poglej Astronomija in Zgodovina matematike

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.

Poglej Astronomija in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Astronomija in Znanost

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Poglej Astronomija in Znanstvena metoda

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Poglej Astronomija in Zodiak

Zorko Vičar

Zorko Vičar, slovenski astronom in pedagog, * 28. marec 1962, Kog.

Poglej Astronomija in Zorko Vičar

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Astronomija in Zvezda

Zvezdni katalog

1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.

Poglej Astronomija in Zvezdni katalog

0. januar

0.

Poglej Astronomija in 0. januar

116 Sirona

116 Sirona (mednarodno ime je tudi 116 Sirona) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Astronomija in 116 Sirona

18. februar

18.

Poglej Astronomija in 18. februar

18845 Cichocki

18845 Cichocki je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Astronomija in 18845 Cichocki

2014

2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Astronomija in 2014

28 pr. n. št.

28 pr.

Poglej Astronomija in 28 pr. n. št.

30 Uranija

30 Uranija (mednarodno ime 30 Urania, starogrško: Ouranía) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Astronomija in 30 Uranija

66667 Kambič

66667 Kambič je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Astronomija in 66667 Kambič

Prav tako znan kot Astronomija in astrofizika, Zvezdoslovje.

, Anton Stušek, Apolonij, Apsidna točka, Arabščina, Arabci, Arat, Argument periapside, Arhimed, Arkadij in Boris Strugacki, Armilarna sfera, Arno Arthur Wachmann, Arnold Sommerfeld, Arthur Cayley, Arthur Robert Hinks, Arthur Stanley Eddington, ArXiv, Aryabhata I., Astrobiologija, Astrofizika, Astrognozija, Astrokemija, Astrolab, Astrološki simboli, Astrometrija, Astronom, Astronomija stare Grčije, Astronomische Nachrichten, Astronomska enota, Astronomska knjižnica, Ljubljana, Astronomska konstanta, Astronomski observatorij Palermo, Astronomski simbol, Astronomsko društvo Javornik, Astronomsko društvo Polaris, Astroparticle Physics, Atlas (kartografija), August Ferdinand Möbius, Augustin Louis Cauchy, Avicenna, Azimut, Šapur I., Žička kartuzija, Časovna razporeditev v Tolkienovi mitologiji, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled izumov, Čin Džjušao, Črna luknja, Črna pritlikavka, Čudežni otrok, Babilon, Babilonske številke, Ban Džao, Barbara Sue Ryden, Barvni indeks, Bela luknja, Benedikt Ferretti, Benjamin Apthorp Gould, Benjamin Peirce, Bernard Pergerl, Bhaskara, Bibcode, Bibliografija, Bizantinsko cesarstvo, Blaž Potočnik, Blazar, Boetij, Bogdan Kilar, Bohdan Paczyński, Bojan Kambič, Bolometer, Borgijski apartmaji, Bortleova lestvica, Brahmagupta, Brezrazsežna količina, Camera obscura, Carl Friedrich Gauss, Carl Keenan Seyfert, Carl Sagan, Carl Theodor Albrecht, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Caroline Lucretia Herschel, Catherine Wolfe Bruce, Centre de données astronomiques de Strasbourg, Cerro Monserrate, Cerro Santa Lucía, Charles Augustus Young, Charles Malapert, Chichen Itza, Christiaan Huygens, Cleveland Abbe, Clifford Stoll, Clyde William Tombaugh, Coldplay, Daljnogled, Daniel Bernoulli, Daniel Kirkwood, David C. Jewitt, David Fabricij, David Gill, Davyjeva medalja, Džang Heng, De architectura, De revolutionibus orbium coelestium, Deklinacija, Deklinacija (razločitev), Devet poglavij matematične umetnosti, Diferencialna enačba, Dolžina dvižnega vozla, Domnevni planet, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Družina trka, Dzu Čongdži, Eddingtonova meja, Edison Pettit, Edmond Halley, Edward Emerson Barnard, Edwin Powell Hubble, Efemeridni čas, Eifflov stolp, Einsteinov obroč, Einsteinove enačbe polja, Ekliptika, Ekscentrična anomalija, El Escorial, Eleanor Francis Helin, Eleanor Margaret Peachey Burbidge, Element, Elementi tira, Emanuel Swedenborg, Enakonočje, Enciklopedija, Enrico Fermi, Epoha (astronomija), Epsilon, Erasmus Reinhold, Erast Gliner, Ernst Zinner, Eros, Esko Valtaoja, Eta (črka), Eugene Parker, Evdem z Rodosa, Evdoks, Evklidski prostor, Evropa (luna), Evropa (mitologija), Evropski južni observatorij, Faradayev pojav, Faza (astronomija), Fazni kot (astronomija), Ferdinand Verbiest, Fizika, Fjodor Aleksandrovič Bredihin, Frančiškanska knjižnica, Ljubljana, François Jean Dominique Arago, Franc Toplak (duhovnik), France Avsec, Francesco Maurolico, Francis Baily, Frane Petrić, Frank Schlesinger, Frank Watson Dyson, Fred Hoyle, Friderik VI. Danski, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm August Argelander, Friedrich Wilhelm Bessel, Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, Fritz Zwicky, Galaktična latituda, Galaktična longituda, Galaktična poravnava, Galaktična ravnina, Galilejev primer, Galileo Galilei, Ganimed (luna), Gérard Henri de Vaucouleurs, GeaBios, Gemin, Genadij Vladimirovič Borisov, Geocentrični model, Geografija, Georg Aunpekh von Peurbach, Georg Joachim Lauchen von Retij, George Biddell Airy, George Ellery Hale, George Howard Darwin, George Lake, George Phillips Bond, George Van Biesbroeck, Georges Antoine Pons Rayet, Georges Fournier, Gerard Peter Kuiper, Gerardus Mercator, Giacomo Rho, Gijasedin al-Kaši, Gimnazija Bežigrad, Giottov campanile, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Battista Donati, Giovanni Domenico Cassini, Giuseppe Piazzi, Gjuro Pilar, Gleb Aleksandrovič Čebotarjov, Godefroy Wendelin, Gregorijanski koledar, Grki, Guidobaldo del Monte, Gundišapur, Haleakala, Hans Lippershey, Harlow Shapley, Harran, Haus der Natur, Salzburg, Heber Doust Curtis, Heinrich Christian Schumacher, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Helenistično obdobje, Heliocentrični model, Heliometer, Heliopolis, Henry Augustus Rowland, Henry Gellibrand, Henry Kater, Henry Norris Russell, Heraklit Pontski, Herbert Friedman, Herman Koroški, Hermann Carl Vogel, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Hermann von Reichenau, Hertzsprung-Russllov diagram, Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye, Hiša Albrechta Dürerja, Hildegarda iz Bingna, Hillova krogla, Hiparh, Hipatija, Hodograf, Horace Welcome Babcock, Howard Phillips Lovecraft, Hrup ozadja, Humanistika, Humanizem, Ibn Badža, Ibn Rušd, Ignaz Kögler, Ilijodor Ivanovič Pomerancev, Immanuel Kant, Inkovski imperij, Interferenca, Interferometrija, Isaac Asimov, Isaac Newton, Ivan Šprajc, Ivan Bessarion, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ivan Mažuranić, Ivan Sušnik, Ivan Vitez, Izobraževanje v Sloveniji, Izsev, Izsrednost tira, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jagelonska univerza, James Craig Watson, James Hopwood Jeans, Jan Šindel, Jan Hendrik Oort, Janez Jakob Olben, Janez Jurij Hočevar, Janez Puhar, Janez Zorec, Japonska agencija za raziskovanje vesolja, Jata, Jean Elias Benjamin Valz, Jean le Rond d'Alembert, Jean Sylvain Bailly, Jean-Baptiste Biot, Jean-Felix Picard (astronom), Jean-Jacques Dortous de Mairan, Jennifer Wiseman, Jeremiah Horrocks, Jesse Ramsden, Jožef Mislej, Jožef Stefan, Joe Haldeman, Johann Elert Bode, Johann Franz Encke, Johann Heinrich Lambert, Johann Palisa, Johannes Campanus, Johannes Frischauf, Johannes Hevel, Johannes Kepler, Johannes Stöffler, John Bainbridge, John Couch Adams, John Dee, John Flamsteed, John Frederick William Herschel, John Horton Conway, John Machin, John Peckham, Jonathan Homer Lane, Josef Allen Hynek, Josip Križan, Josip Salomon Delmedigo, Jota (črka), Judovska književnost, Julian Barbour, Julijanski dan, Julijansko leto, Jurij Trebizondski, Jurij Vega, Kalimah Hermip, Kalisto (luna), Kangši, Kapa (črka), Karl Koch (heker), Kartografija, Katalog Henryja Draperja, Katalonski atlas, Kemija, Kemijski element, Kidinu, Kiril Nikolajevič Tavastšerna, Kitajski misijoni, Kleomed, Kolatituda, Koledar, Koledarska doba, Konjunkcija (astronomija), Konon, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Kordova, Kotna izsrednost, Kotna minuta in sekunda, Kotna velikost, Kozmologija, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva švedska akademija znanosti, Kraljevi observatorij Greenwich, Križar, Kristijan VIII. Danski, Krožna polarizacija, Kuiperjev pas, Kulminacija, Kultura Hongshan, Kvadratna stopinja, Lavo Čermelj, Lawrence Hugh Aller, Leon Battista Alberti, Leonardo da Vinci, Leonhard Euler, Libracija, Liisi Oterma, Ljubiteljska astronomija, Louis Boyer (astronom), Luboš Kohoutek, Lucasov profesor matematike, Lydia Iskrić, Lymanova serija, Maarten Schmidt, Magnaura, Magnituda, Magnituda (astronomija), Magnus Nyrén, Maji, Mala in velika polos, Marc Aaronson, Marcel Gilles Jozef Minnaert, Marco Polo, Maria Mitchell, Maria Montessori, Marian Wolfgang Koller, Marie Reiche, Marijan Majo Prosen, Marino Fonović, Masa zvezd, Matematična fizika, Matematična geografija, Matematika, Matija Vertovec, Matteo Ricci, Mauna Kea, Max Delbrück, Medalja Bruceove, Medalja Jackson-Gwiltove, Medalja Jamesa Craiga Watsona, Medijsko cesarstvo, Mednarodna astronomska zveza, Mednarodna vesoljska postaja, Medresa, Medzvezdna snov, Mehmed II. Osvajalec, Menelaj Aleksandrijski, Meter, Mezoameriški koledar dolgega štetja, Mezoamerika, Mi (črka), Michael Maestlin, Mihael Psel, Mikrovalovi, Milton Lasell Humason, Milutin Milanković, Mirjam Dular, Mnemotehnika, Mohamed bin Tugluk, Muhamed Muminović, MUL.APIN, Muza, Muzej Patagonije Francisco Moreno, Muzikologija, Nacionalna znanstvena fundacija, Nadglavišče, Nagib vrtilne osi, Nagrada Helen B. Warner za astronomijo, Naklon tira, Narava, Naravoslovje, Narodni observatorij Kitt Peak, Narodni tehnični muzej (Praga), Nasir at-Tusi, Navidezna lega Sonca, Navidezni sij, Nürnberg, Nebesna mehanika, Nebesni koordinatni sistem, Nebo, Nepravilni satelit, Nerešeni problemi v fiziki, Nezemeljsko življenje, Ni (črka), Niccolò Zucchi, Nicolas Camille Flammarion, Nicolas Trigault, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Nikolaj Semjonovič Kardašov, Numerologija, Nuovo Cimento, Nut, Obhodni čas, Objekt, Oblika Zemlje, Observatorij Foothill, Observatorij Mount Laguna, Observatorij Pariz, Observatorij Pulkovo, Observatorij Yerkes, Obzornik za matematiko in fiziko, Oceanografija, Odsončje, Okultacija, Ole Christensen Rømer, Olimp, Olof Petrus Hjorter, Omar Hajam, Opozicija (astronomija), Osončje, Otto Eduard Neugebauer, Otto Juljevič Šmidt, Otto Vasiljevič Struve, PACS, Palazzo Vecchio, Papež Klemen XIV., Papež Silvester II., Parsek, Paulijevo izključitveno načelo, Pavel Grošelj, Pavel Kunaver, Pavla Ranzinger, Pedro Sarmiento de Gamboa, Percival Lowell, Peru, Peter Apian, Philippe de La Hire, Philippe van Lansberge, Pi (črka), Pierre François Verhulst, Pierre Gassendi, Pierre-Simon Laplace, Pietro Antonio Cataldi, Pietro Mengoli, Pitagorejstvo, Planet, Planetologija, Platonova Akademija, Podnožišče, Poimenovanje astronomskih teles, Poissonova pega, Pojav Umova, Polarni koordinatni sistem, Poldne, Poletni trikotnik, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 16001–17000, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 30001–31000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 31001–32000, Pomeni imen asteroidov: 32001–33000, Pomeni imen asteroidov: 3501–4000, Pomeni imen asteroidov: 4501–5000, Pomeni imen asteroidov: 5001–5500, Pomeni imen asteroidov: 77001–78000, Pomeni imen asteroidov: 8501–9000, Pomeni imen asteroidov: 9001–9500, Porazdelitev mase, Potencialna energija, Praška astronomska ura, Praga, Prava anomalija, Prehod Venere, Prižnica Sienske stolnice, Prirodopis, Prosti dostop, Prve visoke civilizacije, Ptolemaj, Ptolemajev izrek, Računalništvo, Radiant (astronomija), Radijski observatorij Hat Creek, Razdalja, Rdeči premik, Realnost, Refraktor, Regiomontan, René Descartes, Renesančna filozofija, Renesančne umetnice, Robert Grosseteste, Robert Julius Trumpler, Robert Repnik, Roger Bacon, Rokopisna kultura, Ronald Buta, Rudolf II. Habsburški, Rudolf Johann Wolf, Rundetaarn, Samarkand, Samuel Alfred Mitchell, Samuel Pierpont Langley, Sancai Tuhui, Saturn (revija), Savai Džai Singh, Scott Sander Sheppard, Sedem svobodnih umetnosti, Sekunda, Seth Barnes Nicholson, Severne in južne dinastije, Seznam akademskih disciplin, Seznam astronomskih vsebin, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Seznam osebnosti iz Občine Brežice, Seznam osebnosti iz Občine Trebnje, Seznam programskih jezikov, Seznam slovenskih astronomov, Sferna astronomija, Sferna trigonometrija, Siderski čas, Siderski dan, Silvo Breskvar, Sima Tan, SIMBAD, Simon Newcomb, Sin (mitologija), Siriometer, Sisebut, Sizigij (astronomija), Sočasno vrtenje, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Sončev polmer, Sončeva masa, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna razvrstitev zvezd, Spika (revija), Srednja anomalija, Srednja dolžina, Srednja kronologija, Stanislav Južnič, Stari Egipt, Stevan Bošković, Stik (film), Struvejev geodetski lok, Subrahmanyan Chandrasekhar, Sulejman I., Sundzi Suandžing, Svetlana Ivanovna Gerasimenko, Svetlobna krivulja, Svetlobno leto, Svetlobno onesnaženje, Tabit ibn Kora, Taki al-Din, Taksonomija, Tales, Tatomir Anđelić, Tau, Teatinci, Težiščni dinamični čas, Teden, Temna energija, Teodozij, Teodozij II., Termografska kamera, The Life of Mammals, Theodor Johan Christian Ambders Brorsen, Thomas Harriot, Thomas James Henderson, Thomas Young (fizik), Tibet, Timuridsko cesarstvo, Tirnica, Točka (geometrija), Tomaž Zwitter, Trigonometrija, Tycho Brahe, Ulug Beg, Univerza, Univerza al-Karauin, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Univerza v Bologni, Univerza v Heidelbergu, Univerza v Ljubljani, Univerzalni koordinirani čas, Urad za dolžine, Uranija, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Uruk, Uzbekistan, Veda, Velika geografska odkritja, Veliko leto, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vesolje, me slišiš?, Vesoljski teleskop Hubble, Victor Clube, Vidni spekter, Viktor Amazaspovič Ambarcumjan, Viktor Kuzmič Abalakin, Viljem Ogrinc, Virialni izrek, Visoka voda, Vodna ura, Vojničev rokopis, Vozel (astronomija), Vrtenje, Vzvratno gibanje, Wernher von Braun, Wilhelm von Biela, Wilhelm Wolff Beer, Willem de Sitter, William Chauvenet, William Cranch Bond, William Herschel, William Huggins, William Lassell, William Rowan Hamilton, William Simms, William Wallace Campbell, William Weber Coblentz, William Wilson Morgan, Wolfram von Eschenbach, Yrjö Väisälä, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemljin polmer, Zemljina masa, Zenitna razdalja, Zgodovina biologije, Zgodovina geografije, Zgodovina matematike, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Znanost, Znanstvena metoda, Zodiak, Zorko Vičar, Zvezda, Zvezdni katalog, 0. januar, 116 Sirona, 18. februar, 18845 Cichocki, 2014, 28 pr. n. št., 30 Uranija, 66667 Kambič.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti