Kazalo
48 odnosi: Abasidski kalifat, Abdurahman Ali Sufi, Adriaan Metius, Al-Biruni, Al-Bitrudži, Al-Fargani, Al-Fazari, Al-Zarkali, Andrej Perlah, Ashmolov muzej, Astrometrija, Astronomija, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled izumov, Cistercijanske številke, Džantar Mantar, Džaipur, Dedžima, Dolga ladja, Fra Maurov zemljevid, Helenistično obdobje, Hermann von Reichenau, Hiparh, Hipatija, Ibn Junis, Islamska umetnost, Johannes Stöffler, Kanat, Kibla (islam), Marijino vnebovzetje (Correggio), Martin Behaim, Nacionalni muzej Irana, Narodni muzej Alepa, Palazzo Ducale, Urbino, Papež Silvester II., Pogodba iz Tordesillasa, Praška astronomska ura, Regiomontan, Renesansa 12. stoletja, Samarkand, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Stolnica svetega Pavla, Münster, Strasbourška astronomska ura, Velika geografska odkritja, Visoki srednji vek, Vodna ura, Zlata horda, Zytglogge.
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Astrolab in Abasidski kalifat
Abdurahman Ali Sufi
Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
Poglej Astrolab in Abdurahman Ali Sufi
Adriaan Metius
Adriaan Adriaanszoon Metius (tudi Adriaen), nizozemski matematik in astronom, * 9. december 1571, Alkmaar, Nizozemska, † 6. september 1638, Franeker, Nizozemska.
Poglej Astrolab in Adriaan Metius
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Astrolab in Al-Biruni
Al-Bitrudži
Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.
Poglej Astrolab in Al-Bitrudži
Al-Fargani
Abu al-'Abbas Ahmad (Ahmed) ibn Mohamed ben Ketir al-Fargani (Afergani, el-Fergani, arabsko أبو العبّاس أحمد بن محمد بن كثير الفرغاني, (Alfragani, Alfergani)), arabski astronom, * okoli 805, Fargana, pokrajina Transoksanija, † okoli 880.
Poglej Astrolab in Al-Fargani
Al-Fazari
Mohamed ibn-Ibrahim al-Fazari, arabski astronom, filozof in matematik, * okoli 735, † 806.
Poglej Astrolab in Al-Fazari
Al-Zarkali
alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.
Poglej Astrolab in Al-Zarkali
Andrej Perlah
Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.
Poglej Astrolab in Andrej Perlah
Ashmolov muzej
Ashmolov muzej (uradno ime Ashmolov muzej umetnosti in arheologije) na ulici Beaumont, Oxford, Anglija, je prvi univerzitetni muzej na svetu.
Poglej Astrolab in Ashmolov muzej
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Astrolab in Astrometrija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Astrolab in Astronomija
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Astrolab in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled izumov
Seznam časovni pregled izumov na pregleden način predstavlja čas nastopa najpomembnejših izumov.
Poglej Astrolab in Časovni pregled izumov
Cistercijanske številke
Števila, zapisana s cistercijanskimi številkami. Od leve proti desni: 1 na mestu enot, 2 na mestu desetic (20), 3 na mestu stotic (300), 4 na mestu tisočic (4.000), nato sestavljena števila 5.555, 6.789, 9.394. Zapis besede "aqua" v konkordanci iz zgodnjega trinajstega stoletja iz Bruslja.
Poglej Astrolab in Cistercijanske številke
Džantar Mantar, Džaipur
Jantar Mantar je zbirka 19 astronomskih instrumentov, ki jih je izdelal radžputski kralj Savai Džai Singh, ustanovitelj Džaipurja v Radžastanu. Spomenik je bil dokončan leta 1734. Portal to the Heritage of Astronomy, in partnership with UNESCO World Heritage Site Ima največjo kamnito sončno uro na svetu in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Poglej Astrolab in Džantar Mantar, Džaipur
Dedžima
Dedžima (japonsko: 出島, »izhodni otok«), v 17. stoletju imenovan tudi Cukišima (築島, »zgrajeni otok«), je bil umetni otok ob Nagasakiju na Japonskem, ki je služil kot trgovska postaja za Portugalce (1570 –1639) in nato Nizozemce (1641–1854). 220 let je bila osrednji kanal za zunanjo trgovino in kulturno izmenjavo z Japonsko v izolacionističnem obdobju Edo (1600–1869) in edino japonsko ozemlje, odprto za Zahodnjake.
Poglej Astrolab in Dedžima
Dolga ladja
Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.
Poglej Astrolab in Dolga ladja
Fra Maurov zemljevid
Fra Maurov zemljevid sveta, »ki velja za največji spomenik srednjeveške kartografije«, je zemljevid sveta, ki ga je okoli leta 1450 izdelal italijanski kartograf Fra Mauro.
Poglej Astrolab in Fra Maurov zemljevid
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Astrolab in Helenistično obdobje
Hermann von Reichenau
Hermann von Reichenau (latinizirano Hermanus Contractus, Herman Hromi ali Herimannus Augiensis), nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik in pesnik, * 18. julij 1013, Altshausen pri Bad Saulgau, Nemčija, † 24. september 1054, Reichenau.
Poglej Astrolab in Hermann von Reichenau
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Astrolab in Hiparh
Hipatija
Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.
Poglej Astrolab in Hipatija
Ibn Junis
Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.
Poglej Astrolab in Ibn Junis
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Astrolab in Islamska umetnost
Johannes Stöffler
Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.
Poglej Astrolab in Johannes Stöffler
Kanat
Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Poglej Astrolab in Kanat
Kibla (islam)
Kibla je arabska beseda za smer proti kateri bi moral biti obrnjen musliman med molitvijo.
Poglej Astrolab in Kibla (islam)
Marijino vnebovzetje (Correggio)
Marijino vnebovzetje je freska italijanskega poznorenesančnega umetnika Antonia da Correggia, ki krasi kupolo stolnice v Parmi v Italiji.
Poglej Astrolab in Marijino vnebovzetje (Correggio)
Martin Behaim
Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.
Poglej Astrolab in Martin Behaim
Nacionalni muzej Irana
Nacionalni muzej Irana (perzijsko موزهٔ ملی ایران, Mūze-ye Melli-ye Irān) je muzej v Teheranu, Iran.
Poglej Astrolab in Nacionalni muzej Irana
Narodni muzej Alepa
Narodni muzej Alepa (arabsko متحف حلب الوطني) je največji muzej v Alepu, Sirija.
Poglej Astrolab in Narodni muzej Alepa
Palazzo Ducale, Urbino
Palazzo Ducale ali Vojvodska palača je renesančna stavba v italijanskem mestu Urbino v pokrajini Marke.
Poglej Astrolab in Palazzo Ducale, Urbino
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Astrolab in Papež Silvester II.
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Astrolab in Pogodba iz Tordesillasa
Praška astronomska ura
Praška astronomska ura Praška astronomska ura ali Praški orloj (češko Pražský orloj) je srednjeveška astronomska ura v Pragi, glavnem mestu Češke republike.
Poglej Astrolab in Praška astronomska ura
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Astrolab in Regiomontan
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Astrolab in Renesansa 12. stoletja
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Astrolab in Samarkand
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Astrolab in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Astrolab in Seznam fizikalnih vsebin
Stolnica svetega Pavla, Münster
Stolnica svetega Pavla ali St.-Paulus-Dom je stolnična cerkev rimskokatoliške škofije Münster v Nemčiji in je posvečena svetemu Pavlu.
Poglej Astrolab in Stolnica svetega Pavla, Münster
Strasbourška astronomska ura
Strasbourška astronomska ura je v stolnici Notre-Dame v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Poglej Astrolab in Strasbourška astronomska ura
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Astrolab in Velika geografska odkritja
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Astrolab in Visoki srednji vek
Vodna ura
Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.
Poglej Astrolab in Vodna ura
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Astrolab in Zlata horda
Zytglogge
Zytglogge (bernsko nemško; buk. »Urni stolp«) je značilen srednjeveški stolp v Bernu v Švici.
Poglej Astrolab in Zytglogge
Prav tako znan kot Astrolabij, Ekvatorij, Planisferni astrolab.