Kazalo
45 odnosi: Abdelkerim Astrahanski, Abdelrahman Astrahanski, Ahmed bin Kučuk, Ak Kubek, Astrahan, Astrahan (razločitev), Šejk Ahmed, Bordžigini, Derviš Ali Astrahanski, Donski kozaki, Hadžitarhan, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Jadegar Mohamed, Jamgurči Astrahanski, Jasak, Kalmiški kanat, Kasim I. Astrahanski, Kasim II. Astrahanski, Kazanski kanat, Krimski kanat, Kučuk Mohamed, Livonska vojna, Mahmud Bin Kučuk, Mirza, Murtaza, Mustafa Ali, Nogajci, Pomeni imen asteroidov: 27001–28000, Rurikidi, Rusko carstvo, Rusko-turška vojna (1568–1570), Saraj (mesto), Seznam astrahanskih kanov, Seznam kanov Zlate horde, Seznam kazanskih kanov, Uškujniki, Velika geografska odkritja, Velika horda, Volški Tatari, Zlata horda, 1500, 1520, 1532, 1550, 1555.
Abdelkerim Astrahanski
Abdelkerim Kan (tatarsko Ğabdelkərim, Gabdelkәrim, rusko Абдул-Керим, Abdul-Kerim) je bil od leta 1495 do 1515 kan Astrahanskega kanata, * ni znano, † 1520.
Poglej Astrahanski kanat in Abdelkerim Astrahanski
Abdelrahman Astrahanski
Abdelrahman ali Abdulrahman (tatarsko Ğabdelraxman, Gabdelrahman, rusko Абдул-Рахман, Abdul-Rahman) je bil leta 1533-1537 in 1540-1545 kan Astrahanskega kanata, * ni znano, † po 1545.
Poglej Astrahanski kanat in Abdelrahman Astrahanski
Ahmed bin Kučuk
Ahmed bin Kučuk (urdujsko, perzijsko, arabsko احمد خان بن کوچک) je bil od leta 1465 do 1481 kan Velike horde, * ni znano, Zlata horda, † januar 1481, Saraj, Velika horda.
Poglej Astrahanski kanat in Ahmed bin Kučuk
Ak Kubek
Ak Kubek ali Ak Kobek (tatarsko Aqkübek, Akkүbek) je bil leta 1532—1534 in 1545—1546 kan Astrahanskega kanata, * ni znano, † 1550.
Poglej Astrahanski kanat in Ak Kubek
Astrahan
Katedrala v Astrahanu 2007 Astrahan je rusko mesto, upravno središče Astrahanske oblasti.
Poglej Astrahanski kanat in Astrahan
Astrahan (razločitev)
Astrahan ima več pomenov.
Poglej Astrahanski kanat in Astrahan (razločitev)
Šejk Ahmed
Šejk Ahmed je bil zadnji kan Velike horde, ostanka Zlate horde, * ni znano, † 1529.
Poglej Astrahanski kanat in Šejk Ahmed
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Astrahanski kanat in Bordžigini
Derviš Ali Astrahanski
Derviš Ali Astrahanski (urdujsko, perzijsko in arabsko درویش علی, Derviš Ali, rusko Дервиш-Али, Derviš-Ali, tatarsko Därwiş Ğäli xan, Derviš Ali Kan) je bil kan Astrahanskega kanata, ki je vladal leta 1537-1540, 1550-1552 in od leta 1554 do propada kanata leta 1556,* ni znano, okrog † 1558.
Poglej Astrahanski kanat in Derviš Ali Astrahanski
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Astrahanski kanat in Donski kozaki
Hadžitarhan
Hadžitarhan (tatarsko Xacitarxan, Hadžitarhan, rusko Хаджи-Тархан, Hadži-Tarhan), Haštar Han, Astarhan ali Astrahan, v perzijskih virih حاجیترخان, Haji-Tarkhan v ruskih virih Астрахань, Astrakhan, je bil srednjeveško mesto na desnem bregu Volge, približno 12 km od sodobnega Astrahana.
Poglej Astrahanski kanat in Hadžitarhan
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Astrahanski kanat in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Jadegar Mohamed
Jadegar Mohamed (tatarsko Yädegär Möxämmäd) je bil zadnji kan Kazanskega kanata, ki je vladal od marca do oktobra 1552, * 1522, Astrahanski kanat, † 1565, Carska Rusija.
Poglej Astrahanski kanat in Jadegar Mohamed
Jamgurči Astrahanski
Jamgurči (tatarsko Yamğurçı, Jamgurči, rusko Ямгурчи, Jamgurči) je bil leta 1546-1547, 1549 in 1552-1554 kan Astrahanskega kanata, * ni znano, † 1555.
Poglej Astrahanski kanat in Jamgurči Astrahanski
Jasak
Pobiranje jaska; ''Remezovski letopis'', eden od sibirskih letopisov Jasák (mongolsko засаг, zasag, tatarsko ясак, jasak, rusko яса́к, jasа́k) je turška beseda, ki pomeni davek.
Poglej Astrahanski kanat in Jasak
Kalmiški kanat
Kalmiški kanat (kalmiško Хальмг хана улс, Halimg hana uls, rusko Калмыцкое ханство, Kalmickoe hanstvo) je bio ojratski mongolski kanat v Evrazijski stepi.
Poglej Astrahanski kanat in Kalmiški kanat
Kasim I. Astrahanski
Kasim I. Astrahanski je bil kan Astrahanskega kanata, ki je vladal od leta 1466 do 1495, * ni znano, † okrog 1500.
Poglej Astrahanski kanat in Kasim I. Astrahanski
Kasim II. Astrahanski
Kasim II.
Poglej Astrahanski kanat in Kasim II. Astrahanski
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Astrahanski kanat in Kazanski kanat
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Astrahanski kanat in Krimski kanat
Kučuk Mohamed
Kučuk Mohamed ali Kiči Mohamed je bil zadnji kan Zlate horde, ki je vladal leta 1428, 1432-1440 in 1446-1459, * 28. junij 1391, † 1459.
Poglej Astrahanski kanat in Kučuk Mohamed
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Astrahanski kanat in Livonska vojna
Mahmud Bin Kučuk
Mahmud Bin Kučuk ali Mahmud Astrahani (urdujsko, perzijsko in arabsko محمود بن کوچک) je bil eden od sinov Kučuk Mohameda, kana Zlate horde, in ustanovitelj Astrahanskega kanata v 1460.
Poglej Astrahanski kanat in Mahmud Bin Kučuk
Mirza
Mirza (iz perzijskega امير زاده, amir-zade, princ) je bil naslov, ki je bil v turških (tararskih) državah, na primer v Kazaškem, Kazanskem, Astrahanskem, Krimskem in Sibirskem kanatu in Nogajski hordi, rezerviran za visoko aristokracijo.
Poglej Astrahanski kanat in Mirza
Murtaza
Murtaza (perzijsko مرتضی, Morteza) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde, * ni znano, † 1491.
Poglej Astrahanski kanat in Murtaza
Mustafa Ali
Mustafa Ali (tatarsko Mostafağali, Мостафагали, مصطفى علی, rusko Мустафа-Али, Mustafa-Ali) je bil leta 1574-1590 kan Kasimskega kanata, * neznano, † po 1590, verjetno okoli 1600.
Poglej Astrahanski kanat in Mustafa Ali
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Astrahanski kanat in Nogajci
Pomeni imen asteroidov: 27001–28000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 27001 do 28000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Astrahanski kanat in Pomeni imen asteroidov: 27001–28000
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Astrahanski kanat in Rurikidi
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Astrahanski kanat in Rusko carstvo
Rusko-turška vojna (1568–1570)
Rusko-turška vojna je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom med letoma 1568 in 1570.
Poglej Astrahanski kanat in Rusko-turška vojna (1568–1570)
Saraj (mesto)
Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.
Poglej Astrahanski kanat in Saraj (mesto)
Seznam astrahanskih kanov
Kučuk Mohamed (vladal 1435 – 1459) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde.
Poglej Astrahanski kanat in Seznam astrahanskih kanov
Seznam kanov Zlate horde
Seznam kanov Zlate horde vsebuje vse kane Bele, Modre, Zlate in Velike horde.
Poglej Astrahanski kanat in Seznam kanov Zlate horde
Seznam kazanskih kanov
Gijat-ud-din Kan je izkoristil težave v Zlati hordi in se v 1420.
Poglej Astrahanski kanat in Seznam kazanskih kanov
Uškujniki
Savelij Mojsejevič Zejdenberg (19. stoletje): Uškujniki, novgorodski svobodni bojevniki Volgi; na sliki je zemljevih sedanje Niženovgorodska oblast, Rusija Kostromo (16. stoletje) Uškujniki (rusko ушкуйники, uškujniki) ali ruski pirati so bili svobodno in demokratično ljudstvo v zgodnji ruski državi.
Poglej Astrahanski kanat in Uškujniki
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Astrahanski kanat in Velika geografska odkritja
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Astrahanski kanat in Velika horda
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Astrahanski kanat in Volški Tatari
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Astrahanski kanat in Zlata horda
1500
1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Astrahanski kanat in 1500
1520
1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Astrahanski kanat in 1520
1532
1532 (MDXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Astrahanski kanat in 1532
1550
1550 (MDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Astrahanski kanat in 1550
1555
1555 (MDLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Astrahanski kanat in 1555