Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Astarta

Index Astarta

Kip Astarte Astarta, (feničansko Aštart, hebrejsko Aštorth, armensko Atar) je v zahodno semitski mitologiji velika boginja in boginja plodnosti zahodno-semitskih narodov.

Kazalo

  1. 29 odnosi: Ašer, Aštarot, Anat, Attar, Baalšamin, Baalbek, Biblos, Dea Gravida, Delos, El, Emar, Filistejci, Gospa Pričakovanja, Ištar, Inana, Kirta, Kition, Memfis, Egipt, Monoteizem, Neit, Osrednje okrožje Bejruta, Pestum, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Prve visoke civilizacije, Rib-Hadda, Semiramida, Sidon, Tas-Silġ, Venera (mitologija).

Ašer

Ašer (hebrejsko אָשֵׁר‬, Ašer) ali Aser je oseba iz Prve Mojzesove knjige (Geneza), drugi sin Jakoba in Zilpe in ustanovitelj plemena Ašer.

Poglej Astarta in Ašer

Aštarot

Aštarot Karnaim (hebrejsko עַשְׁתְּרֹת קַרְנַיִם‬‎) je bilo mesto v deželi Bašam vzhodno od reke Jordan, omenjeno v Genezi 14.5 in Jozuetu 12:4 kot Aštarot.

Poglej Astarta in Aštarot

Anat

Anat (hebrejsko עֲנָת,‎ ʿĂnāth, feničansko 𐤏𐤍𐤕, ʿAnōt, ugaritsko 𐎓𐎐𐎚, ʿnt, grško, Anath, egipčansko Anit, Antit, Anit, Anti ali Anant) je bila pomembna semitska boginja.

Poglej Astarta in Anat

Attar

Attar (arabsko عثتر‎, musnad 𐩲𐩻𐩩𐩧) je bil semitsko božanstvo, katerega ime, vloga in celo spol so bili v različih kulturah različni.

Poglej Astarta in Attar

Baalšamin

Palmire, Sirija Baalšamin (aramejsko ܒܥܠ ܫܡܝܢ‎ Baʿal Šāmîn, slovensko Gospodar nebes), imenovan tudi Baal Šamem (feničansko 𐤁𐤏𐤋 𐤔𐤌𐤌Baʿl Šāmēm) in Baal Šamaim (hebrejsko בַּעַל שָׁמַיִם‎‎ Baʿal Šāmajim) severozahodnosemitski bog.

Poglej Astarta in Baalšamin

Baalbek

Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.

Poglej Astarta in Baalbek

Biblos

Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.

Poglej Astarta in Biblos

Dea Gravida

Dea Gravida ali Dea Tiria Gravida (latinsko za "noseča boginja") je bila bodisi boginja bodisi utelešenje ženske, povezane z razmnoževanjem in plodnostjo.

Poglej Astarta in Dea Gravida

Delos

Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.

Poglej Astarta in Delos

El

El ali Il (pisano alef-lamed, hebrejsko אל‎, klasično sirsko ܐܠ‎, arabsko إل‎ ali إله, sorodno z akadskim ilu) je severozahodnosemitska beseda, ki pomeni boga ali božanstvo, in osebno ime enega od več glavnih starodavnih srednjevzhodnih bogov.

Poglej Astarta in El

Emar

Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.

Poglej Astarta in Emar

Filistejci

Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.

Poglej Astarta in Filistejci

Gospa Pričakovanja

Gospa Pričakovanja ali Gospa iz Mantare je melkitsko grškokatoliško marijansko svetišče v Magduchéju v Libanonu, ki ga je 8.

Poglej Astarta in Gospa Pričakovanja

Ištar

reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.

Poglej Astarta in Ištar

Inana

Inana je v sumerski mitologiji »gospodarica neba«, boginja plodnosti, ljubezni in prepira.

Poglej Astarta in Inana

Kirta

Kirta je bil legendaren mitanski kralj, ki je živel morda okoli leta 1500 pr.

Poglej Astarta in Kirta

Kition

Kition (grško, Kítion, feničansko 𐤊‬𐤕‬, kt, ali 𐤊‬𐤕𐤉, kty,Yon, Marguerite; Childs, William A. P. (november 1997). Bulletin of the American Schools of Oriental Research. 308 (308): 11. doi: 10.2307/1357405. JSTOR 1357405. S2CID 156694103. latinsko) je bilo mestno kraljestvo na južni obali Cipra na mestu sedanje Larnake.

Poglej Astarta in Kition

Memfis, Egipt

Memfis (arabsko منف‎‎, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.

Poglej Astarta in Memfis, Egipt

Monoteizem

Monoteizem je vera v enega boga.

Poglej Astarta in Monoteizem

Neit

Neit (iz grškega kojne Νηΐθ, Neith, izposojeno iz demotske oblike staroegipčanskega nt, ki se je izvirno verjetno pisal nrt, "ona je strašna", koptsko ⲛⲏⲓⲧ), tudi Nit ali Net, je bila zgodnja egipčanska boginja.

Poglej Astarta in Neit

Osrednje okrožje Bejruta

Osrednje okrožje Bejruta (Beirut Central District - BCD ali Centre Ville) je zgodovinsko in geografsko jedro Bejruta, glavnega mesta Libanona.

Poglej Astarta in Osrednje okrožje Bejruta

Pestum

Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).

Poglej Astarta in Pestum

Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.

Poglej Astarta in Pomeni imen asteroidov: 1–500

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Astarta in Prve visoke civilizacije

Rib-Hadda

Ahajsko-mikenska civilizacija Rib-Hadda, tudi Rib-Addi, Rib-Addu ali Rib-Adda, je bil kralj Biblosa sedi 14.

Poglej Astarta in Rib-Hadda

Semiramida

''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.

Poglej Astarta in Semiramida

Sidon

Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.

Poglej Astarta in Sidon

Tas-Silġ

Tas-Silġ je zaobljen vrh hriba na jugovzhodni obali otoka Malta, s pogledom na zaliv Marsaxlokk in blizu mesta Żejtun.

Poglej Astarta in Tas-Silġ

Venera (mitologija)

Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.

Poglej Astarta in Venera (mitologija)

Prav tako znan kot Ašera.