Kazalo
39 odnosi: Aksiom, Algebrska struktura, Antikomutativnost, Aritmetika, Benjamin Peirce, Bikvaternion, Distributivnost, Dvočlena operacija, Grupa, Grupoid, Hiperbolično število, Inverzni element, Jacobijeva enakost, Kategorija (matematika), Kolobar (algebra), Kompozitum funkcij, Komutativnost, Kvaternionska matrika, Linearna algebra, Linearna transformacija, Matematična struktura, Monoid, Muséjevo hiperštevilo, Neasociativni kolobar, Negativno število, Nevtralni element, Obseg (algebra), Oktonion, Permutacija, Polgrupa, Presek množic, Sedenion, Seznam filozofskih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Skalarni produkt, Teorija kategorij, Unija množic, Vektor (matematika), Vektorski produkt.
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Asociativnost in Aksiom
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Asociativnost in Algebrska struktura
Antikomutativnost
Ántikomutatívnost je v matematiki posebna značilnost nekaterih nekomutativnih matematičnih operacij.
Poglej Asociativnost in Antikomutativnost
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Asociativnost in Aritmetika
Benjamin Peirce
Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Asociativnost in Benjamin Peirce
Bikvaternion
Bikvaternion (tudi dvojni kvaternion) je v abstraktni algebri število z obliko w + xi + yj + zk \,,.
Poglej Asociativnost in Bikvaternion
Distributivnost
Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.
Poglej Asociativnost in Distributivnost
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Poglej Asociativnost in Dvočlena operacija
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Asociativnost in Grupa
Grupoid
Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par (S, f), kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej.
Poglej Asociativnost in Grupoid
Hiperbolično število
Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.
Poglej Asociativnost in Hiperbolično število
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Asociativnost in Inverzni element
Jacobijeva enakost
Jacobijeva enákost ali ~ identitéta je v matematiki lastnost binarne operacije, ki določa kako se za dano operacijo obnaša vrstni red računanja.
Poglej Asociativnost in Jacobijeva enakost
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Poglej Asociativnost in Kategorija (matematika)
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Asociativnost in Kolobar (algebra)
Kompozitum funkcij
Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.
Poglej Asociativnost in Kompozitum funkcij
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Asociativnost in Komutativnost
Kvaternionska matrika
Kvaternionska matrika je matrika, katere elementi so kvaternioni.
Poglej Asociativnost in Kvaternionska matrika
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Asociativnost in Linearna algebra
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Poglej Asociativnost in Linearna transformacija
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Poglej Asociativnost in Matematična struktura
Monoid
Mónoid M.
Poglej Asociativnost in Monoid
Muséjevo hiperštevilo
Muséjevo hiperštevilo pripada skupini števil, ki jih je predvidel ameriški znanstvenik in arheolog Charles Arthur Musé (1919 – 2000), da bi izpopolnil in povezal naravni številski sistem.
Poglej Asociativnost in Muséjevo hiperštevilo
Neasociativni kolobar
Neasociativni kolobar je v abstraktni algebri posplošitev pojma kolobarja.
Poglej Asociativnost in Neasociativni kolobar
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Asociativnost in Negativno število
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Poglej Asociativnost in Nevtralni element
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Asociativnost in Obseg (algebra)
Oktonion
Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.
Poglej Asociativnost in Oktonion
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Asociativnost in Permutacija
Polgrupa
Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.
Poglej Asociativnost in Polgrupa
Presek množic
Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.
Poglej Asociativnost in Presek množic
Sedenion
Sedenion (množica sedenionov ima oznako \mathbb) je vrsta števil, ki tvori 16-razsežno neasociativno algebro nad realnimi števili z uporabo Cayley-Dicksonove konstrukcije na oktonionih.
Poglej Asociativnost in Sedenion
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Asociativnost in Seznam filozofskih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Asociativnost in Seznam matematičnih vsebin
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Asociativnost in Skalarni produkt
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Asociativnost in Teorija kategorij
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Poglej Asociativnost in Unija množic
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Asociativnost in Vektor (matematika)
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Asociativnost in Vektorski produkt
Prav tako znan kot Zakon o združevanju faktorjev.