Asirija

Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.

Uporabi AI

Kazalo

1. 251 odnosi: Ašer, Ašer (pleme), Ašur, Ašur (mitologija), Ašur (razločitev), Ašur-dan III., Ašur-etil-ilani, Ašur-nadin-ahe II., Ašur-nadin-šumi, Ašur-ubalit I., Ašurnasirpal II., Adad-nirari I., Adad-nirari III., Adiabena, Akadščina, Al-Karak, Aman, Amanska citadela, Amarnska pisma, Amarnsko obdobje, Anšar, Antične mezopotamske merske enote, Arabija (rimska provinca), Arbil, Armensko kraljestvo (antika), Artakserks III., Arvad, Asirci, Asirija (razločitev), Asirski Sončev mrk, Astarta, Asurbanipal, Asurbanipalova knjižnica, Šabaka, Šabataka, Šalmaneser I., Šalmaneser III., Šalmaneser V., Šamaš-šum-ukin, Šamši-Adad I., Šamši-Adad V., Šattuara, Šattuara II., Šestindvajseta egipčanska dinastija, Šubat-Enlil, Šuttarna II., Šuttarna III., İzmir, Čoga Zanbil, Baalšamin, ... Razširi indeks (201 več) » « Shrink indeks

Ašer

Ašer (hebrejsko אָשֵׁר‬, Ašer) ali Aser je oseba iz Prve Mojzesove knjige (Geneza), drugi sin Jakoba in Zilpe in ustanovitelj plemena Ašer.

Poglej Asirija in Ašer

Ašer (pleme)

Ašer (hebrejsko אָשֵׁר, sodobno Ašer, tibersko ʼĀšēr, "srečni") je bilo eno od izraelskih plemen in eno od deset izgubljenih izraelskih plemen.

Poglej Asirija in Ašer (pleme)

Ašur

Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר‎, arabsko آشور‎, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.

Poglej Asirija in Ašur

Ašur (mitologija)

Upodobitev Ašurja Ašur (včasih pisano tudi Assur) je v asirski mitologiji vrhovni bog.

Poglej Asirija in Ašur (mitologija)

Ašur (razločitev)

Ašur je lahko.

Poglej Asirija in Ašur (razločitev)

Ašur-dan III.

Ašur-dan III. je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 772 do 755 pr.

Poglej Asirija in Ašur-dan III.

Ašur-etil-ilani

Ašur-etil-ilani je bil asirski kralj, sin in naslednik kralja Asurbanipala, ki je vladal od okoli 631 pr.

Poglej Asirija in Ašur-etil-ilani

Ašur-nadin-ahe II.

Ašur-nadin-ahe II. (akadsko Aššur-nādin-ahhē II) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 1393 do 1383 pr.

Poglej Asirija in Ašur-nadin-ahe II.

Ašur-nadin-šumi

Ašur-nadin-šumi je bil kralj iz Desete babilonske dinastije, ki je vladal od leta 700 do 694 pr.

Poglej Asirija in Ašur-nadin-šumi

Ašur-ubalit I.

Ašur-ubalit I. (akadsko Aššur-uballit, Ašur, ostani živ) je bil prvi kralj Srednjega asirskega kraljestva (1365 pr. n. št.-1350 pr. n. št.), ki je vladal od 1365 pr.

Poglej Asirija in Ašur-ubalit I.

Ašurnasirpal II.

Ašur-nasir-pal II. (transliteracija Aššur-nāṣir-apli, Ašur je varuh (svojega) dediča je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 883 do 859 pr. n. št., * okoli 915-910 pr. n. št., okoli 859 pr. n. št. Na asirskem prestolu je nasledil svojega očeta Tukulti-Ninurto II.

Poglej Asirija in Ašurnasirpal II.

Adad-nirari I.

Adadnirari I., asirski kralj, * 1295 pr. n. št., † 1264 pr. n. št..

Poglej Asirija in Adad-nirari I.

Adad-nirari III.

Adad-nirari III. je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 811 do 783 pr.

Poglej Asirija in Adad-nirari III.

Adiabena

Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).

Poglej Asirija in Adiabena

Akadščina

Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.

Poglej Asirija in Akadščina

Al-Karak

Al Karak (arabsko: الكرك), v Jeruzalemskem kraljestvo znano kot Kerak, je mesto v Jordaniji, znano po križarskem gradu, grad Al-Karak.

Poglej Asirija in Al-Karak

Aman

Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.

Poglej Asirija in Aman

Amanska citadela

Amanska citadela je zgodovinsko mesto v središču mesta Aman v Jordaniji.

Poglej Asirija in Amanska citadela

Amarnska pisma

EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.

Poglej Asirija in Amarnska pisma

Amarnsko obdobje

Amarni, po kateri je obdobje dobilo ime Amarnsko obdobje je bilo obdobje egipčanske zgodovine v drugi polovici Osemnajste dinastije, ko je bila faraonova rezidenca preseljena v Ahetaton (slovensko Atonovo obzorje), sedanjo Amarno.

Poglej Asirija in Amarnsko obdobje

Anšar

asirskih prestolnic Anšar (slovensko vse nebo) je bil prvobitni bog v babilonskem mitu o stvaritvi sveta Enuma Eliš.

Poglej Asirija in Anšar

Antične mezopotamske merske enote

Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.

Poglej Asirija in Antične mezopotamske merske enote

Arabija (rimska provinca)

Arabija je bila obmejna provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 106.

Poglej Asirija in Arabija (rimska provinca)

Arbil

Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.

Poglej Asirija in Arbil

Armensko kraljestvo (antika)

Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.

Poglej Asirija in Armensko kraljestvo (antika)

Artakserks III.

Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.

Poglej Asirija in Artakserks III.

Arvad

Arvad (arabsko أرواد‎), v preteklosti znan kot Arados (grško), Arpad, Arfad in Antiohija v Pieriji (grško), imenovan tudi Otok Ruad, je edini naseljen otok v Siriji.

Poglej Asirija in Arvad

Asirci

Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.

Poglej Asirija in Asirci

Asirija (razločitev)

Asirija je lahko.

Poglej Asirija in Asirija (razločitev)

Asirski Sončev mrk

300px Asirski Sončev mrk, znan tudi kot Bur-Sagalejev mrk, je bil Sončev mrk, zabeležen na asirskih seznamih eponimov, ki se je zgodil najverjetneje v devetem letu vladanja kralja Ašur-dana III. Mrk je identičen z mrkom, ki se je zgodil 15. junija 763 pr. n. št. (proleptični julijanski koledar).

Poglej Asirija in Asirski Sončev mrk

Astarta

Kip Astarte Astarta, (feničansko Aštart, hebrejsko Aštorth, armensko Atar) je v zahodno semitski mitologiji velika boginja in boginja plodnosti zahodno-semitskih narodov.

Poglej Asirija in Astarta

Asurbanipal

'''Eugène Delacroix: ''Asurbanipalova smrt'''''. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku. Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ‎, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr.

Poglej Asirija in Asurbanipal

Asurbanipalova knjižnica

Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.

Poglej Asirija in Asurbanipalova knjižnica

Šabaka

Šabaka ali Šabaka Neferkare (slovensko Čudovita je Rajeva duša) je bil kušitski faraon iz Petindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od 705 do 690 pr.

Poglej Asirija in Šabaka

Šabataka

Šabataka, tudi Šebitku ali Šebitko, je bil drugi faraon Petindvajsete egipčanske dinastije (nubijske), ki je po najnovejših raziskavah vladal od 714 pr.

Poglej Asirija in Šabataka

Šalmaneser I.

Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.

Poglej Asirija in Šalmaneser I.

Šalmaneser III.

Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr.

Poglej Asirija in Šalmaneser III.

Šalmaneser V.

Šalmaneser V. (akadsko Šulmanu-ašarid, hebrejsko שַׁלְמַנְאֶסֶר‬, sodobno hebrejsko Šalman’eser, tibersko Šalmanʼéser, grško Salamanassar; latinsko Salmanasar) je bil kralj Asirije in Babilonije, ki je vladal od 727 do 722 pr.

Poglej Asirija in Šalmaneser V.

Šamaš-šum-ukin

Britanskem muzeju Potrditev Šamaš-šum-ukinove donacije; tablica je zdaj v Britanskem muzeju Šamash-šum-ukin (asirsko mdGIŠ.NU₁₁-MU-GI.NA, Šamaš-šuma-ukin, poslovenjeno Šamaš je namestil (svojega) naslednika) je bil asirski kralj Babilonije, ki je vladal od leta 667 do 648 pr.

Poglej Asirija in Šamaš-šum-ukin

Šamši-Adad I.

Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.

Poglej Asirija in Šamši-Adad I.

Šamši-Adad V.

Šamši-Adad V. je bil kralj Asirije, ki je vladal od 824 do 811 pr.

Poglej Asirija in Šamši-Adad V.

Šattuara

Šattuara je bil kralj huritskega Mitanskega kraljestva, ki je vladal v 13.

Poglej Asirija in Šattuara

Šattuara II.

Šattuara II. je bil zadnji znani kralj huritskega kraljestva Mitani (Hanigalbat), ki je vladal sredi 13.

Poglej Asirija in Šattuara II.

Šestindvajseta egipčanska dinastija

Šestindvajseta egipčanska dinnastija je bila zadnja domača dinastija, vendar ne zadnja, ki je vladala v Starem Egiptu.

Poglej Asirija in Šestindvajseta egipčanska dinastija

Šubat-Enlil

Šubat-Enlil, zdaj Tell Lejlan (arabsko تل ليلان, tel lejlan) je arheološko najdišče v porečju Haburja v Guvernatu Vadi Džarrah v severovzhodni Siriji.

Poglej Asirija in Šubat-Enlil

Šuttarna II.

Šuttarna II. je bil kralj huritskega Mitanskega kraljestva, ki je vladal v zgodnjem 14.

Poglej Asirija in Šuttarna II.

Šuttarna III.

Šuttarna III. je bil mitanski kralj, ki je vladal malo časa v 14.

Poglej Asirija in Šuttarna III.

İzmir

İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.

Poglej Asirija in İzmir

Čoga Zanbil

Čoga Zanbil (perz.: چغازنبيل, Čoḡā Zanbīl ali Chogha Zanbil - „Korpa-humak”; elam. Dur Untaš - „Untašovo mesto”) je starodaven kompleks, ki so ga zgradili Elamiti okoli 1250.

Poglej Asirija in Čoga Zanbil

Baalšamin

Palmire, Sirija Baalšamin (aramejsko ܒܥܠ ܫܡܝܢ‎ Baʿal Šāmîn, slovensko Gospodar nebes), imenovan tudi Baal Šamem (feničansko 𐤁𐤏𐤋 𐤔𐤌𐤌Baʿl Šāmēm) in Baal Šamaim (hebrejsko בַּעַל שָׁמַיִם‎‎ Baʿal Šāmajim) severozahodnosemitski bog.

Poglej Asirija in Baalšamin

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Poglej Asirija in Babilon

Babilonija

Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.

Poglej Asirija in Babilonija

Babilonski stolp

Babilonski stolp (hebrejsko: מִגְדַּל בָּבֶל, Migdal Bavel) bi naj bila znamenita stavba v antičnem mestu Babilon.

Poglej Asirija in Babilonski stolp

Bel (mitologija)

Palmire; desno od njega so bogovi Baalšamin, Jarhibol in Aglibol Bêl (iz akadskega Belu, slovensko gospod, gospodar) je naslov in ne osebno ime.

Poglej Asirija in Bel (mitologija)

Bel-ibni

Bel-ibni je bil babilonski plemič, ki je v imenu asirskega kralja Sanheriba nekaj let vladal kot babilonski kralj.

Poglej Asirija in Bel-ibni

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Asirija in Bronasta doba

Burnaburiaš II.

Burnaburiaš II., na kraljevskih napisih in v pismih kasitsko Bur-na- ali Bur-ra-Bu-ri-ia-aš, kar pomeni služabnik ali varovanec vladarja vsega sveta, je bil kasitski kralj Babilonskega kraljestva, ki se je takrat imenovalo Karduniaš.

Poglej Asirija in Burnaburiaš II.

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Poglej Asirija in Ciper

Dagon

Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.

Poglej Asirija in Dagon

Dejok

Dejok ali Dia-oku (akadsko Daiukku, elamsko Dajauka grško, Deiókis) je bil ustanovitelj in prvi šah (kralj) in svečenik Medijskega kraljestva, * ni znano, † 675 pr. n. št. Njegovo ime ima v različnih virih različne oblike.

Poglej Asirija in Dejok

Dingir

Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.

Poglej Asirija in Dingir

Diorit

Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.

Poglej Asirija in Diorit

Dur-Šarukin

Dur-Šarukin ("Sargonova trdnjava", arabsko دور شروكين), današnji Khorsabad, je bil asirsko glavno mesto v času Sargona II. asirskega.

Poglej Asirija in Dur-Šarukin

Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

Arheološki muzeji, Istanbul Amon-Rajev tempelj, Karnak Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, znan tudi kot Večni sporazum, Srebrni sporazum in Kadeški sporazum, je mirovni sporazum, ki sta ga šestnajst let po slavni bitki pri Kadešu okoli leta 1259 pr.

Poglej Asirija in Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

Ehnaton

Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.

Poglej Asirija in Ehnaton

Ekron

Ekron (hebrejsko עֶקְרוֹן‬ ʿeqrōn), v helenističnem obdobju znan kot Akkaron, je bi eno od petih mest slavnega filistejskega pentapolisa v jugozahodnem Kanaanu.

Poglej Asirija in Ekron

Elam

Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.

Poglej Asirija in Elam

Emar

Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.

Poglej Asirija in Emar

Enuma Eliš

Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.

Poglej Asirija in Enuma Eliš

Ep o Gilgamešu

Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.

Poglej Asirija in Ep o Gilgamešu

Eriba-Adad I.

Eriba-Adad I. (akadsko mSU-dIM ali mSU-d10, (bog) Adad je nadomestil) je bil od leta 1392 pr.

Poglej Asirija in Eriba-Adad I.

Eridu

Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.

Poglej Asirija in Eridu

Erotična umetnost

Erotična umetnost je široko področje likovne umetnosti, vključno z umetniškimi deli, namenjenimi vzbujanju erotičnega vznemirjenja, ki po navadi prikazujejo človeško goloto in / ali spolno aktivnost.

Poglej Asirija in Erotična umetnost

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Poglej Asirija in Evfrat

Excerpta Latina Barbari

Excerpta Latina Barbari (slovensko Izvlečki v slabi (barbarski) latinščini) so latinski prevod grške kronike iz 5.

Poglej Asirija in Excerpta Latina Barbari

Fibula

Dve različni fibuli Fibula je broška za okras ali varnostna zaponka za pritrjevanje oblačil.

Poglej Asirija in Fibula

Figa

Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.

Poglej Asirija in Figa

Filistejci

Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.

Poglej Asirija in Filistejci

Fraort

Fraort (iz staroperzijskega 𐎳𐎼𐎺𐎼𐎫𐎡𐏁, Fravartiš) ali Frâda (preko starogrškega Φραόρτης, Fraórtis) je bil drugi kralj Medijskega cesarstva, * neznano, † 633 pr. n. št. Bil je sin in naslednik medijskega kralja Dejoka.

Poglej Asirija in Fraort

Gandara

Gandara, znana tudi kot Waihind (staroperzijsko: Gandâra, sanskrt: गन्धार), kraljestvo (Mahajanapada) in satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva.

Poglej Asirija in Gandara

Gavgamela

Gavgamela, antično naselje v Asiriji v današnjem severnem Iraku kjer je potekala Bitka pri Gavgameli.

Poglej Asirija in Gavgamela

Gema

Giovannija Bernardija, Britanski muzej Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno.

Poglej Asirija in Gema

Gezer

Gezer, Tel Gezer ali Tell el-Džezer (hebrejsko גֶּזֶר, Gezer) je arheološko najdišče ob vznožju Judejskih gora na meji pokrajine Shfela približno na sredini med Jeruzalemom in Tel Avivom.

Poglej Asirija in Gezer

Gornja Mezopotamija

Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.

Poglej Asirija in Gornja Mezopotamija

Grobnica Kira Velikega

Grobnica Kira Velikega (perzijsko آرامگاه کوروش بزرگ, ārāmgāh-e kurosh-e bozorg), je zadnje počivališče Kira Velikega, ustanovitelja iranskega Ahemenidskega cesarstva.

Poglej Asirija in Grobnica Kira Velikega

Gutijci

Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.

Poglej Asirija in Gutijci

Hajk Veliki

Hajk Veliki (armensko: Հայկ, armenska izgovorjava) ali Veliki Hajk, znan tudi kot Hajk Nahapet (Հայկ Նահապետ, armenska izgovorjava:, Hajk 'glava družine' ali patriarh), je legendarni patriarh in ustanovitelj armenskega naroda.

Poglej Asirija in Hajk Veliki

Hamazi

Hamazi ali Kamazi (sumersko Ḫa-ma-ziki) je bilo antično kraljestvo ali mestna država, ki je dosegla svoj višek okoli leta 2500-2400 pr.

Poglej Asirija in Hamazi

Hamurabi

Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.

Poglej Asirija in Hamurabi

Harran

Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.

Poglej Asirija in Harran

Hati (Anatolija)

Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.

Poglej Asirija in Hati (Anatolija)

Hatuša

Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.

Poglej Asirija in Hatuša

Hazor

Tel Hazor (hebrejsko תל חצור‬), tudi Hacor (חצור‬) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه‎), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.

Poglej Asirija in Hazor

Heladsko obdobje

Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.

Poglej Asirija in Heladsko obdobje

Hevselski vrtovi

Hevselski vrtovi (turško Hevsel Bahçeleri) so sedemsto hektarjev obdelanih rodovitnih zemljišč med trdnjavo Diyarbakır in reko Tigris v jugovzhodni Anatoliji, Turčija.

Poglej Asirija in Hevselski vrtovi

Hibrid (mitologija)

Asirski lamassu iz vhoda v prestolno sobo palače Sargona II. v Dur-Šarukin (pozno 8. st. pr. n. št.), odkril Paul-Émile Botta, 1843–1844, sedaj v Department of Oriental antiquities, Richelieujevo krilo Louvre. hidrija, črnofiguralni slog, okoli 550 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen Inv.

Poglej Asirija in Hibrid (mitologija)

Hiksi

Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,Hyksos (Egyptian dynasty), Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc.

Poglej Asirija in Hiksi

Hipodamov načrt

Enostaven '''mrežni tloris''' v mestu Windermere, Florida Hipodamov načrt ali mrežni tloris je načrt mesta, v katerem so ulice razvrščene pravokotno oziroma se vse ulice sekajo izključno pod pravim kotom.

Poglej Asirija in Hipodamov načrt

Hirkanija

Hirkanija je bila zgodovinska pokrajina in satrapija v sedanjih iranskih pokrajinah Golestan, Mazandaran in Gilan in delu Turkmenistana.

Poglej Asirija in Hirkanija

Hormizd

Hormizd označuje več oseb, med drugimi tudi perzijske kralje in krščanske svetnike, od katerih navedimo nekatere: Hormizd je lahko: Nekaj pomembnejših kraljev iz perzijske kraljevske rodovine Sasanidov.

Poglej Asirija in Hormizd

Huriti

Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.

Poglej Asirija in Huriti

Ibal-pi-el II.

Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št. Ibal pi-el II. je bil kralj mestne države Ešnuna v staroveški Sumeriji.

Poglej Asirija in Ibal-pi-el II.

Ilabrat

Ilabrat je bil v asirski, babilonski in akadski mitologiji spremljevalec in vezir boga neba Anuja in član njegovega spremstva.

Poglej Asirija in Ilabrat

Ilu-šuma

Ilu-šuma (asirsko DINGIR-šum-maKhorsabad copy of the Assyrian King List i 24, 26.), sin Šalim-aheja je bil 32.

Poglej Asirija in Ilu-šuma

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Poglej Asirija in Iran

Izraelsko kraljestvo (združeno)

Združeno izraelsko kraljestvo Izraela in Judeje (hebrejsko ממלכת ישראל ‎) je bilo antično kraljestvo, ki so ga ustanovili Hebrejci (Izraeliti).

Poglej Asirija in Izraelsko kraljestvo (združeno)

Jahdun-Lim

Jahdun-Lim (akadsko ia-aḫ-du-li-im) je ime dveh kraljev Gornje Mezopotamije: kralja Marija, ki je vladal v 19.-18.

Poglej Asirija in Jahdun-Lim

Jamarstvo

Jamarstvo (kot znanstvena dejavnost tudi speleologija) je športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij.

Poglej Asirija in Jamarstvo

Jamhad

Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.

Poglej Asirija in Jamhad

Judeja

Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).

Poglej Asirija in Judeja

Judovska književnost

Literatura, vezana na judovsko tematiko in v judovskih jezikih, nastaja zadnjih 3000 let.

Poglej Asirija in Judovska književnost

Kanaan

Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן‬, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.

Poglej Asirija in Kanaan

Kandalanu

Kandalanu je bil kralj Babilonije, ki je vladal od 648 do 627 pr.

Poglej Asirija in Kandalanu

Kapitel

Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.

Poglej Asirija in Kapitel

Karkemiš

Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.

Poglej Asirija in Karkemiš

Kasiti

Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.

Poglej Asirija in Kasiti

Kaski

Staroveška Anatolija Kaski, tudi Kaški, Kaskijci in Kasgaji, so bili v bronasti dobi ohlapna plemenska zveza neindoevropskih ljudstev, ki so govorili neklasificiran kaški jezik.

Poglej Asirija in Kaski

Kavkaška regija

Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.

Poglej Asirija in Kavkaška regija

Kültepe

Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.

Poglej Asirija in Kültepe

Kerala

Kerala je indijska zvezna država v Južni Indiji na Malabarski obali.

Poglej Asirija in Kerala

Kiš

Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.

Poglej Asirija in Kiš

Kir I.

Kir I. (staroperzijsko Kuruš, sodobno perzijsko کوروش, Kurosh, grško, Kȳros), Kir I. Anšanski ali Kir I. Perzijski je bil od približno 600 pr.

Poglej Asirija in Kir I.

Kjaksar

Hvakšatra ali Kjaksar (tudi Siaksar), medijski kralj, vladal od 625 pr.

Poglej Asirija in Kjaksar

Klinopis

Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.

Poglej Asirija in Klinopis

Ključavnica

Navadna ključavnica za notranja vrata Ključavnica je element proti vlomnega sistema.

Poglej Asirija in Ključavnica

Kolhida

Kolhida (კოლხეთი, Kʼolheti, Κολχίς, Kolhís) je v antični geografiji predstavljala regijo in kraljestvo na območju Kavkaza, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju gruzijskega naroda.

Poglej Asirija in Kolhida

Komagena

Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.

Poglej Asirija in Komagena

Kourion

Kourion (grško: Koúριov ali latinsko Curium), je bila pomembna starodavna mestna država na jugozahodni obali Cipra.

Poglej Asirija in Kourion

Kraljevska cesta

Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.

Poglej Asirija in Kraljevska cesta

Kratka kronologija

Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.

Poglej Asirija in Kratka kronologija

Ktezij

Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.

Poglej Asirija in Ktezij

Kuššara

Anatolije, Turčija Kuššara (hetitsko Kuššar) je bila v bronasti dobi kraljestvo v sedanji Anatoliji, Turčija.

Poglej Asirija in Kuššara

Kubit (dolžinska mera)

Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta.

Poglej Asirija in Kubit (dolžinska mera)

Kulturna krajina Uramanat/Hawraman

Kulturna krajina Uramanat ali kulturna pokrajina Hawraman je 26.

Poglej Asirija in Kulturna krajina Uramanat/Hawraman

Kurški steli

Kurški steli ali Kurška monolita sta asirski steli z opisom vladavin Ašurnasipala II. in njegovega sina Šalmaneserja III. Steli je leta 1861 odkril britanski arheolog John George Taylor, britanski generalni konzul v mestu Kurkh v osmanskem ajaletu (provinca) Kurdistan.

Poglej Asirija in Kurški steli

Kurigalzu I.

Kurigalzu I. (klinopisno ku-ri-gal-zu)J.A. Brinkman (1976): Materials for the Study of Kassite History (PDF), Oriental Institute of the University of Chicago, str.

Poglej Asirija in Kurigalzu I.

Lamassu

Lamassu v British Museum. Lamassu v Louvre. Lamassu (klinopis: AN.KAL; sumersko: dlamma; akadsko: lamassu) je asirsko zaščitno božanstvo, pogosto upodobljeno kot bikovo ali levje telo z orlovimi krili in človeško glavo.

Poglej Asirija in Lamassu

Larisa (ime)

Larisa je žensko osebno ime.

Poglej Asirija in Larisa (ime)

Larnaka

Larnaka (grško Λάρνακα; turško Larnaka) je mesto na jugovzhodni obali Cipra in glavno mesto istoimenskega okrožja.

Poglej Asirija in Larnaka

Leča (optika)

Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.

Poglej Asirija in Leča (optika)

Libaja

Libaja je bil kralj Starega asirskega cesarstva, ki je vladal od 1690 pr.

Poglej Asirija in Libaja

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Poglej Asirija in Libanon

Ljudstva z morja

Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.

Poglej Asirija in Ljudstva z morja

Lugal

Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.

Poglej Asirija in Lugal

Luksor

Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.

Poglej Asirija in Luksor

Lulubi

Lulubi (akadsko 𒇻𒇻𒉈, Lu-lu-bi ali akadsko 𒇻𒇻𒉈𒆠, Lu-lu-biki, "Država Lulubov") je bila skupina prediranskih plemen v 3.

Poglej Asirija in Lulubi

Marduk-nadin-ahhe

Marduk-nādin-aḫḫē, v napisih mdAMAR.UTU-na-din-MU, je bil šesti kralj Druge isinske in Četrte babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1095–1078 pr.

Poglej Asirija in Marduk-nadin-ahhe

Mari

Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري‎), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.

Poglej Asirija in Mari

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Poglej Asirija in Medijsko cesarstvo

Memfis, Egipt

Memfis (arabsko منف‎‎, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.

Poglej Asirija in Memfis, Egipt

Metropolitanski muzej umetnosti

Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.

Poglej Asirija in Metropolitanski muzej umetnosti

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Asirija in Mezopotamija

Mezopotamska umetnost

Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.

Poglej Asirija in Mezopotamska umetnost

Mikenska doba

Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).

Poglej Asirija in Mikenska doba

Mitani

Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.

Poglej Asirija in Mitani

Mizraim

Mizraim (hebrejsko מִצְרַיִם‬ / מִצְרָיִם‬, sodobno hebrejsko Micrájim, tibersko Miṣrājim/Miṣrájim, arabsko مصر, Miṣr) je hebrejsko in aramejsko ime Egipta.

Poglej Asirija in Mizraim

Morska deklica

''Morska deklica'' (John William Waterhouse, olje na platnu, 1900) Morska deklica ali sirena je mitološko bitje, z ribjim repom namesto nog in telesom ženske, ki prebiva v morju, po nekaterih virih tudi v rekah in jezerih.

Poglej Asirija in Morska deklica

Mosul

Mosul (arabsko الموصل‎: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ‎: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.

Poglej Asirija in Mosul

Muršili III.

Muršili III. ali Urhi-Tešub je bil kralj Hetitov (Novo kraljestvo), ki je prišel na prestol po smrti svojega očeta Muvatalija II. leta 1272 pr.

Poglej Asirija in Muršili III.

Nabonasar

Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος, iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnikJ.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C.

Poglej Asirija in Nabonasar

Nabopolasar

Nabopolasar (akadsko Nabû-apal-uṣur) je bil prvi kaldejski kralj, ki je vladal od 626 pr.

Poglej Asirija in Nabopolasar

Nakš-e Rostam

Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم‎) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.

Poglej Asirija in Nakš-e Rostam

Namtar

Namtar, Namtaru ali Namtara (slovensko usoda) je bil manj pomembno htonično božanstvo ali demon v mezopotamski mitologiji, bog smrti im minister ali glasnik bogov Anuja, Ereškigal in Nergala.

Poglej Asirija in Namtar

Napata

Napata je bila mesto v starodavni Nubiji na desnem bregu Nila pri sodobni Karimi, Sudan.

Poglej Asirija in Napata

Nebukadnezar II.

Nebukadnezar II., drugi kaldejski kralj, ki je vladal od 605 pr.

Poglej Asirija in Nebukadnezar II.

Neko II.

Neko II., včasih tudi Nekau, Neku, Nehoh, ali Nikuu (grško ali, Nehos II ali Neho II, hebrejsko נְכוֹ‬, tiberijsko Náko) je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 610 do 595 pr.

Poglej Asirija in Neko II.

Nemška doga

Nemška doga je pasma psov, ki je znana predvsem po svoji velikosti. Je ena navečjih pasem na svetu in trenutno drži rekord v velikosti. Predstavnik te pasme George meri od šap do ramen 109 cm. Nekateri jim pravijo nežni velikani (Gentle Giants), saj je pasma nakljub svoji velikosti plašna in nežna.

Poglej Asirija in Nemška doga

Nergal

Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).

Poglej Asirija in Nergal

Nikozija

Nikozija je največje mesto, glavno mesto Cipra in sedež ciprske vlade.

Poglej Asirija in Nikozija

Ninive

Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.

Poglej Asirija in Ninive

Ninlil

Ninlil (𒀭𒊩𒌆𒆤 DNIN.LÍL "Gospa širokega polja" ali "Gospa vetra") ali Sud, v Asiriji imenovana Mulliltu, je bila sumerska boginja, žena boga Enlila.

Poglej Asirija in Ninlil

Ninurta

Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.

Poglej Asirija in Ninurta

Ninurta-apal-Ekur

Ninurta-apal-Ekur (asirsko mdMAŠ-A-é-kur, slovensko Ninurta je dedič Ekurja je bil kralj Asirije v zgodnjem 12. stoletju pr. n. št. Bil je uzurpator, ki se je razglasil za kralja vesoljnega sveta in svečenika Enlila in Ninurte. A.K. Grayson (1972). Assyrian Royal Inscriptions, Volume I.

Poglej Asirija in Ninurta-apal-Ekur

Ninurta-nadin-šumi

Ninurta-nādin-šumi, izvirno mdMAŠ-na-din-MUBabilonski Seznam kraljev C, 3.

Poglej Asirija in Ninurta-nadin-šumi

Nipur

Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.

Poglej Asirija in Nipur

Obelisk

Trojanah Obelísk (obeliskos iz obelos − kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.

Poglej Asirija in Obelisk

Obleganje Jeruzalema (razločitev)

Jeruzalem je v svoji zgodovini doživel številna obleganja.

Poglej Asirija in Obleganje Jeruzalema (razločitev)

Oblegovalni oven

Oblegovalni oven je oblegovalna naprava, ki izvira iz antičnih časov in je oblikovana tako, da odpira oziroma podira zidane stene utrdbe ali razbija lesena vrata.

Poglej Asirija in Oblegovalni oven

Oblegovalni stolp

Oblegovalni stolp Castle: Stephen Biesty'sSections.

Poglej Asirija in Oblegovalni stolp

Obok

Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.

Poglej Asirija in Obok

Obrambni jarek

Obrambni jarek je globok in širok jarek, suh ali napolnjen z vodo, ki obdaja grad, utrdbo, zgradbo ali mesto.

Poglej Asirija in Obrambni jarek

Orientalizirano obdobje

V arhaični fazi antične grške umetnosti je orientalizirano obdobje kulturno in umetnostno zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v poznem delu 8.

Poglej Asirija in Orientalizirano obdobje

Ornament

Ornament v frizu Nikolaikirche, Leipzig stolnici v Speyererju, slikar Joseph Schwarzmann, 1850, uničen 1960 Renesančni ornamenti po "Priročniku o ormanetih" Franza Salesa Meyerja iz 1898 Ornament (latinsko ornare - okrasiti, opremiti) je v likovni umetnosti posamezen okras sestavljen iz rastlinskih, živalskih, geometrijskih ali antropomorfnih motivov.

Poglej Asirija in Ornament

Oront

Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي‎, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.

Poglej Asirija in Oront

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Asirija in Osmansko cesarstvo

Palmeta

Palmeta je motiv v dekorativni umetnosti, ki v svoji najbolj značilni obliki spominja na pahljačasti list palme.

Poglej Asirija in Palmeta

Paršatatar

Paršatatar, Paršatar, Baratarna ali Paratarna je bil huritski kralj Mitanija, ki je vladal v 15.

Poglej Asirija in Paršatatar

Pergamonski muzej

Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.

Poglej Asirija in Pergamonski muzej

Perspektiva (likovna umetnost)

Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir).

Poglej Asirija in Perspektiva (likovna umetnost)

Petindvajseta egipčanska dinastija

Petindvajseta egipčanska dinastija, znana tudi kot Nubijska ali Kušitska dinastija, je bila zadnja dinastija v tretjem vmesnem obdobju Egipta, ki je prišla na oblast po nubijski zasedbi Egipta.

Poglej Asirija in Petindvajseta egipčanska dinastija

Pithana

Pithana je bil kralj hatskega mesta Kuššara, ki je vladal v 17.

Poglej Asirija in Pithana

Polis

Polis (starogrško πόλις) je naziv za mestno državo v času stare Grčije.

Poglej Asirija in Polis

Prva babilonska dinastija

Prva babilonska dinastija ali Staro babilonsko cesarstvo je bila država v antični Mezopotamiji z glavnim mestom Babilon. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva seznama babilonskih kraljev, A in B. V tem članku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto.

Poglej Asirija in Prva babilonska dinastija

Prvi nicejski koncil

Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.

Poglej Asirija in Prvi nicejski koncil

Puzur-Ašur III.

Puzur-Ašur III. je bil od leta 1503 pr.

Poglej Asirija in Puzur-Ašur III.

Rafa, Gaza

Rafa je palestinsko mesto na jugu Gaze, ob meji z Egiptom in okoli 30 kilometrov južno od mesta Gaza.

Poglej Asirija in Rafa, Gaza

Rasamov valj

url.

Poglej Asirija in Rasamov valj

Saft El Hinna

Saft El Hinna ali Saft El Henna (egipčansko Hut-nebes/Iat-nebes) je vas in arheološko najdišče v egiptovskem governoratu Al Sharqia v delti Nila približno 7 km jugovzhodno od Zagaziga.

Poglej Asirija in Saft El Hinna

Saki

Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.

Poglej Asirija in Saki

Salamis, Ciper

Salamis (starogrško: Σαλαμίς, grško Σαλαμίνα, turško Salamis) je starogrška mestna-država na vzhodni obali Cipra, ob izlivu reke Pedieos, 6 km severno od sodobne Famaguste.

Poglej Asirija in Salamis, Ciper

Samsu-iluna

Samsu-iluna (amoritsko Šamšu) je bil sedmi kralj babilonske Amoritske dinastije, ki je vladal od 1750 do 1712 pr. n. št. (srednja kronologija) oziroma od 1686 do 1648 pr. n. št (kratka kronologija). Bil je sin in naslednik kralja Hamurabija in neznane matere. Njegovo vladavino so zaznamovali siloviti upori v pokrajinah, ki jih je osvojil njegov oče, in opustitev številnih pomembnih mest, predvsem v Sumeriji.Postgate (1994), str.

Poglej Asirija in Samsu-iluna

Sanherib

Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ‎, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב‬, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.

Poglej Asirija in Sanherib

Sargon II.

Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.

Poglej Asirija in Sargon II.

Satagidija

Satagidija (staroperzijsko: Thataguš, »dežela stotih krav«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, domnevno v gorah sodobnega Irana in Pakistana.

Poglej Asirija in Satagidija

Satrapija

Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.

Poglej Asirija in Satrapija

Selevkija (razločitev)

Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko Seleucia) je lahko eno od naslednjih staroveških mest.

Poglej Asirija in Selevkija (razločitev)

Semiramida

''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.

Poglej Asirija in Semiramida

Senusret I.

Senusret I., znan tudi kot Sesostris I., je bil sin faraona Amenemheta I. in drugi faraon Dvanajste egipčanske dinastije.

Poglej Asirija in Senusret I.

Seznam babilonskih kraljev

Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.

Poglej Asirija in Seznam babilonskih kraljev

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Asirija in Seznam zgodovinskih vsebin

Seznami uradnih osebnosti

Akad Asirija Babilon.

Poglej Asirija in Seznami uradnih osebnosti

Sibila (prerokinja)

Sibile so bile v antični Grčiji prerokinje ali svečenice.

Poglej Asirija in Sibila (prerokinja)

Sin (mitologija)

Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.

Poglej Asirija in Sin (mitologija)

Sin-šar-iškun

Sin-šar-iškun je bil eden od zadnjih kraljev Asirskega cesarstva, ki je vladal od okoli 627 do 612 pr.

Poglej Asirija in Sin-šar-iškun

Sin-šumu-lišir

Sin-šumu-lišir je bil uzurpatorski kralj, ki je leta 626 pr.

Poglej Asirija in Sin-šumu-lišir

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Asirija in Sirija

Slaščičarstvo

Slaščičarstvo je prehrambena obrtna ali industrijska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem slaščic in peciva.

Poglej Asirija in Slaščičarstvo

Starodavni Bližnji vzhod

Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.

Poglej Asirija in Starodavni Bližnji vzhod

Starogrška keramika

Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.

Poglej Asirija in Starogrška keramika

Sultantepe

Sultantepe, morda nekdanja Huzirina, je tell v provinci Şanlıurfa, Turčija, in arheološko najdišče iz poznega asirskega obdobja.

Poglej Asirija in Sultantepe

Sumur

Sumur (biblijsko hebrejsko צְמָרִי‬, egipčansko Smr, akadsko Sumuru, asirsko Simirra) je bilo feničansko mesto in veliko trgovsko središče v sedanji Siriji.

Poglej Asirija in Sumur

Taharka

Taharka ali Taharko (hebrejsko תִּרְהָקָה, sodobno hebrejsko Tirhaka, tibersko Tirehākā, Maneton: Tarakos, Strabon: Tearco) je bil faraon Petindvajsete egipčanske dinastije in kralj Kraljestva Kuš, ki je vladal od leta 690 do 664 pr.

Poglej Asirija in Taharka

Tantamani

Tantamani, Tanutamun ali Tanvetamani (asirsko UR-daname, starogrško Tementes) je bil zadnji faraon iz nubijske Petindvajsete egipčanske dinastije (664 – 656 pr. n. št.) in kralj Kraljestva Kuš (664 – 653 pr. n. št.), * ni znano, † 653 pr. n. št. Njegov priimek ali prestolno ime Bakare pomeni »veličastna je Rajeva duša«.

Poglej Asirija in Tantamani

Tarz

Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس‎ Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.

Poglej Asirija in Tarz

Tell Šejk Hamad

Tell Šejk Hamad (arabsko تل الشيخ حمد‎) ali Dur-Katlimmu je arheološko najdišče v vzhodni Siriji ob spodnjem toku reke Habur, Kühne, Hartmut, ur.

Poglej Asirija in Tell Šejk Hamad

Tell Barri

Tell Barri, staroveški Kahat, je tell in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.

Poglej Asirija in Tell Barri

Tell Brak

Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.

Poglej Asirija in Tell Brak

Tell Kazel

Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.

Poglej Asirija in Tell Kazel

Tiglat-Pileser I.

Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.

Poglej Asirija in Tiglat-Pileser I.

Tiglat-Pileser II.

Tiglat-Pileser II. (hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר ali תִּלְּגַת פִּלְנְאֶסֶר Tiglat Pileser iz akadskega Tukultī-apil-Ešarra) je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 967 pr.

Poglej Asirija in Tiglat-Pileser II.

Tiglat-Pileser III.

Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר‬ Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.

Poglej Asirija in Tiglat-Pileser III.

Tir, Libanon

Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.

Poglej Asirija in Tir, Libanon

Transjordanija (regija)

Transjordanija, Vzhodni breg ali Transjordansko višavje je del južnega Levanta vzhodno od reke Jordan, ki ga večinoma vsebuje današnja Jordanija.

Poglej Asirija in Transjordanija (regija)

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Poglej Asirija in Trier

Tudhalija IV.

Tudhalija IV. je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo) in mlajši sin kralja Hatušilija III. in njegove žene Puduhepe.

Poglej Asirija in Tudhalija IV.

Tukulti-Ninurta I.

Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.

Poglej Asirija in Tukulti-Ninurta I.

Tukulti-Ninurta II.

Tukulti-Ninurta II. je bil drugi kralj Novoasirskega cesarstva, ki je vladal od leta 891 pr.

Poglej Asirija in Tukulti-Ninurta II.

Tutmoz III.

Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.

Poglej Asirija in Tutmoz III.

Ušpija

Ušpija (akadsko 𒍑𒉿𒀀, Uš-pi-a) je bil zgodnji asirski kralj, ki je vladal od okoli 2050 do 2030 pr.

Poglej Asirija in Ušpija

Uran (mitologija)

Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.

Poglej Asirija in Uran (mitologija)

Vasašatta

Vasašatta je bil kralj huritskega kraljestva Mitani (Hanigalbat), ki je vladal v zgodnjem 13.

Poglej Asirija in Vasašatta

Viktor Korošec

Viktor Korošec, slovenski pravnik, * 17. december 1899, Ljubljana, † 16. november 1985, Ljubljana.

Poglej Asirija in Viktor Korošec

Vladarsko ime

Vladarsko ali prestolno ime je uradno ime, ki ga po prihodu na oblast uporabljajo vladarji, papeži in drugi.

Poglej Asirija in Vladarsko ime

Vojne ladje

Bojna skupina različnih vojnih ladij Vojne ladje so vojaške ladje, ki so oborožene, namenjene pomorskemu bojevanju.

Poglej Asirija in Vojne ladje

Zgodnji zemljevidi sveta

Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.

Poglej Asirija in Zgodnji zemljevidi sveta

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Asirija in Zgodovina geografije

Zgodovina Irana

Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.

Poglej Asirija in Zgodovina Irana

Zgodovina umetnosti

Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.

Poglej Asirija in Zgodovina umetnosti

Zgodovina vrtov

Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.

Poglej Asirija in Zgodovina vrtov

1274 pr. n. št.

1274 pr.

Poglej Asirija in 1274 pr. n. št.

15. stoletje pr. n. št.

Petnajsto stoletje pr.

Poglej Asirija in 15. stoletje pr. n. št.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti