Kazalo
27 odnosi: Alegorija nagnjenja, Anthonis van Dyck, Avtoportret kot alegorija slikarstva, Barbara Longhi, Baročno slikarstvo, Barok, Caravaggisti, Danaa, Dvorec Weißenstein, Galerija Uffizi, Italija, Judita in njena služkinja (Detroit), Judita in njena služkinja (Gentileschi, Firence), Judita ubija Holoferna (Artemisia Gentileschi, Neapelj), Judita ubija Holoferna (Caravaggio), Narodna galerija, London, Orazio Gentileschi, Pomeni imen asteroidov: 14001–15000, Rodbina Schönborn, Seznam italijanskih slikarjev, Simon Vouet, Sofonisba Anguissola, Speča Venera (Giorgione), Suzana (Danielova knjiga), Suzana in starca, Tenebrizem, 8. julij.
Alegorija nagnjenja
Alegorija nagnjenja je slika olje na platnu iz leta 1615–1617, slikarke Artemisije Gentileschi na stropu galerije v Casa Buonarroti v Firencah.
Poglej Artemisia Gentileschi in Alegorija nagnjenja
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Poglej Artemisia Gentileschi in Anthonis van Dyck
Avtoportret kot alegorija slikarstva
Avtoportret kot Alegorija slikarstva, znan tudi kot Autoritratto in veste di Pittura ali preprosto La Pittura, je naslikala italijanska baročna umetnica Artemisia Gentileschi.
Poglej Artemisia Gentileschi in Avtoportret kot alegorija slikarstva
Barbara Longhi
Barbara Longhi, italijanska slikarka, * 21. september 1552, Ravena, † 23. december 1638, Ravena V življenju je bila zelo občudovana kot portretistka, toda do danes je žal večina njenih portretov izgubljenih ali neznanih (neatribuiranih).
Poglej Artemisia Gentileschi in Barbara Longhi
Baročno slikarstvo
Diego Velazquez, ''Las meninas'', 1656 – 1657, olje na platnu, 318 × 276 cm, Muzej Prado, Madrid. Jacob van Ruisdael, ''Krajina s mlinom'', 1670, olje na platnu, 83 × 101 cm, Rijksmuseum, Amsterdam. Baročno slikarstvo je slikarstvo, povezano z baročnim kulturnim gibanjem.
Poglej Artemisia Gentileschi in Baročno slikarstvo
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Artemisia Gentileschi in Barok
Caravaggisti
Caravaggisti so bili slogovni privrženci italijanskega baročnega slikarja Caravaggia iz poznega 16.
Poglej Artemisia Gentileschi in Caravaggisti
Danaa
Gustava Klimta Dánaa (starogrško: Danáe) je bila v grški mitologiji hči argoškega kralja Akrizija in Perzejeva mati.
Poglej Artemisia Gentileschi in Danaa
Dvorec Weißenstein
Dvorec Weißenstein je dvorec ali palača v Pommersfeldnu na Bavarskem v južni Nemčiji.
Poglej Artemisia Gentileschi in Dvorec Weißenstein
Galerija Uffizi
Galerija Uffizi Galerija Uffizi (italijansko Galleria degli Uffizi) je muzej umetnosti v Firencah.
Poglej Artemisia Gentileschi in Galerija Uffizi
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Artemisia Gentileschi in Italija
Judita in njena služkinja (Detroit)
Judita in njena služkinja je ena od štirih slik italijanske baročne umetnice Artemisie Gentileschi, ki prikazuje svetopisemsko zgodbo o Juditi in Holofernu.
Poglej Artemisia Gentileschi in Judita in njena služkinja (Detroit)
Judita in njena služkinja (Gentileschi, Firence)
Judita in njena služkinja je oljna slika na platnu (114 x 93,5 cm) Artemisije Gentileschi iz leta 1618-1619 in jo hranijo v Galleria Palatina v palači Pitti v Firencah.
Poglej Artemisia Gentileschi in Judita in njena služkinja (Gentileschi, Firence)
Judita ubija Holoferna (Artemisia Gentileschi, Neapelj)
Judita ubija Holoferna (italijansko Giuditta che decapita Oloferne) je slika italijanske zgodnjebaročne umetnice Artemisije Gentileschi, dokončana leta 1610 in zdaj v Narodnem muzeju Capodimonte v Neaplju v Italiji.
Poglej Artemisia Gentileschi in Judita ubija Holoferna (Artemisia Gentileschi, Neapelj)
Judita ubija Holoferna (Caravaggio)
Judita ubija Holoferna je slika svetopisemske epizode umetnika Caravaggia, naslikana okoli leta 1598–1599 ali 1602.
Poglej Artemisia Gentileschi in Judita ubija Holoferna (Caravaggio)
Narodna galerija, London
Narodna galerija (angleško National Gallery) je muzej umetnosti na trgu Trafalgar Square v Westminster Cityju v osrednjem Londonu.
Poglej Artemisia Gentileschi in Narodna galerija, London
Orazio Gentileschi
Orazio Lomi Gentileschi, italijanski slikar, * 1563, Pisa, † 1639, London.
Poglej Artemisia Gentileschi in Orazio Gentileschi
Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 14001 do 15000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Artemisia Gentileschi in Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Rodbina Schönborn
Družinski grb Schönbornov Rodbina Schönborn je ime starodavne plemiške in posredovane nekdanje suverene družine nekdanjega Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Artemisia Gentileschi in Rodbina Schönborn
Seznam italijanskih slikarjev
Seznam italijanskih slikarjev.
Poglej Artemisia Gentileschi in Seznam italijanskih slikarjev
Simon Vouet
Simon Vouet (francosko:; 9. januar 1590 - 30. junij 1649) je bil francoski slikar, ki je študiral in postal pomemben v Italiji, preden ga je Ludvik XIII. Francoski poklical kot premier peintre du Roi v Francijo.
Poglej Artemisia Gentileschi in Simon Vouet
Sofonisba Anguissola
Sofonisba Anguissola, znana tudi kot Sophonisba Angussola ali Anguisciola, italijanska renesančna slikarka portretov, * 1530 ali 1532, Cremona, † 16. november 1625, Palermo Rojena je bila leta 1530 ali 1532 v Cremoni v razmeroma revni plemiški družini.
Poglej Artemisia Gentileschi in Sofonisba Anguissola
Speča Venera (Giorgione)
Speča Venera (italijansko: Venere dormiente), znana tudi kot Dresdenska Venera (Venere di Dresda), je slika, ki jo tradicionalno pripisujejo italijanskemu renesančnemu slikarju Giorgioneju, čeprav se že dolgo misli, da jo je Tizian dokončal po Giorgionejevi smrti leta 1510.
Poglej Artemisia Gentileschi in Speča Venera (Giorgione)
Suzana (Danielova knjiga)
Suzana (hebrejsko: שׁוֹשַׁנָּה, moderno: Šošana, tiberijsko: Šôšannâ: 'lilija'), imenovana tudi Suzana in starca, je pripoved, ki sta jo v Danielovo knjigo (kot poglavje 13) vključili Rimskokatoliška in Pravoslavna cerkev.
Poglej Artemisia Gentileschi in Suzana (Danielova knjiga)
Suzana in starca
Susanna in starca je slika iz leta 1610 italijanske baročne umetnice Artemisije Gentileschi.
Poglej Artemisia Gentileschi in Suzana in starca
Tenebrizem
Tenebrizem iz italijanskega tenebroso ('temen, mračen, skrivnosten'), ki ga občasno imenujemo tudi dramatična osvetlitev, je slog slikanja z uporabo posebej izrazite svetlobe, kjer so siloviti kontrasti svetlobe in teme in kjer tema postane prevladujoča značilnost slike.
Poglej Artemisia Gentileschi in Tenebrizem
8. julij
8.
Poglej Artemisia Gentileschi in 8. julij