Kazalo
94 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Amfion, Apel, Apolon, Arhaična Grčija, Armensko kraljestvo (antika), Artemida (razločitev), Artemidin tempelj v Džerašu, Artemidin tempelj v Efezu, Asklepij, Atalanta (mitologija), Atika (bivša država), Bastet, Beni Hasan, Bubastis, Buto, Coprnica Zofka, Dažbog, Damnatio memoriae, Dea Gravida, Delos, Diana, Diana iz Versaillesa, Didima, Dioniz, Družinsko drevo grških bogov, Dura-Europos, Dvanajst bogov Olimpa, Efez, Epidaver, Etruščanska mitologija, Grčija, Grška mitologija, Grški tempelj, Grki na predrimskem Krimu, Heba, Heraklej, Herin tempelj, Olimpija, Hermes, Hierapolis, Hijacinta (ime), Ifigenija (film), Izida, Judita in njena služkinja (Detroit), Kariatide, Kerinejska košuta, Kirenijsko pogorje, Krf, Krf (mesto), Laodamija, ... Razširi indeks (44 več) »
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Artemida in Ahemenidsko cesarstvo
Amfion
Upodobitev Amfiona Amfion je v grški mitologiji sin Zevsa in Antiope.
Poglej Artemida in Amfion
Apel
Apél, starogrški slikar iz obdobja klasičnega helenizma, * 375 pr. n. št./370 pr. n. št. verjetno v Kolofonu, Lidija, † 332 pr. n. št./329 pr. n. št., Kos, Grčija.
Poglej Artemida in Apel
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Artemida in Apolon
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Artemida in Arhaična Grčija
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Artemida in Armensko kraljestvo (antika)
Artemida (razločitev)
Artemida je lahko.
Poglej Artemida in Artemida (razločitev)
Artemidin tempelj v Džerašu
Artemidin tempelj v Džerašu v rimski tempelj posvečen Artemidi v mestu Džeraš v Jordaniji.
Poglej Artemida in Artemidin tempelj v Džerašu
Artemidin tempelj v Efezu
Artemidin tempelj ali Artemizijon (grško Ἀρτεμίσιον, turško Artemis Tapınağı), manj znan kot Dianin tempelj, je bil grški tempelj, posvečen boginji Artemidi.
Poglej Artemida in Artemidin tempelj v Efezu
Asklepij
Asklepij, Pariz, Louvre Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva.
Poglej Artemida in Asklepij
Atalanta (mitologija)
Hipomen in Atalanta Atalanta je bila v grški mitologiji hči arkadijskega kralja Jazosa, ki je bila spretna tekačica in lovka.
Poglej Artemida in Atalanta (mitologija)
Atika (bivša država)
Atika (grško Αττική, Attikḗ ali Attikī́; starogrško ali sodobno) je zgodovinska območje, ki vključuje glavno mesto mesto Grčije, Atene.
Poglej Artemida in Atika (bivša država)
Bastet
Bastet, ki jo predstavlja udomačena mačka Bastet je boginja iz staroegipčanske mitologije, zaščitnica pokrajine Bubastis, ki je bila hči sončnega boga in je predstavljala moč, ki jo daje sonce, da dozorijo posevki.
Poglej Artemida in Bastet
Beni Hasan
Beni Hasan (arabsko بني حسن) je staroegipčansko pokopališče približno 20 km južno od sodobnega mesta Minya v Srednjem Egiptu med Asjutom in Memfisom.
Poglej Artemida in Beni Hasan
Bubastis
Bubastis (egipčansko Pr-Bȝśt.t, bohairsko koptsko Poubasti, grško, Boubastis ali, Boubastos, arabsko تل بسطة, Tell Basta) je bilo staroegipčansko mesto in upravno središče noma z enakim imenom, ki je stalo ob Nilu v Nilovi delti v Spodnjem Egiptu.
Poglej Artemida in Bubastis
Buto
Buto (starogrško, Buto, arabsko بوتو, Butu), Butus (starogrško, Boutos)Herodotus ii.
Poglej Artemida in Buto
Coprnica Zofka
Coprnica Zofka je literarni lik istoimenske pravljice slovenske avtorice Svetlane Makarovič.
Poglej Artemida in Coprnica Zofka
Dažbog
Dažbog (tudi Daždbog, Dabog, Dašuba, Dašb) je slovansko sončno božanstvo, ki v ruski tradiciji nastopa kot prednik Rusov.
Poglej Artemida in Dažbog
Damnatio memoriae
Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.
Poglej Artemida in Damnatio memoriae
Dea Gravida
Dea Gravida ali Dea Tiria Gravida (latinsko za "noseča boginja") je bila bodisi boginja bodisi utelešenje ženske, povezane z razmnoževanjem in plodnostjo.
Poglej Artemida in Dea Gravida
Delos
Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.
Poglej Artemida in Delos
Diana
Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.
Poglej Artemida in Diana
Diana iz Versaillesa
Versajska Diana je nekoliko višji marmornat kip rimske boginje Diane (grško Artemida) z jelenom.
Poglej Artemida in Diana iz Versaillesa
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Artemida in Didima
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Artemida in Dioniz
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Artemida in Družinsko drevo grških bogov
Dura-Europos
Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.
Poglej Artemida in Dura-Europos
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Artemida in Dvanajst bogov Olimpa
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Artemida in Efez
Epidaver
Stadion v Epidavru Epidaver (grško Ἐπίδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πόλις − polis) v antični Grčiji ob Saronskem zalivu na polotoku Peloponezu.
Poglej Artemida in Epidaver
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Artemida in Etruščanska mitologija
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Artemida in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Artemida in Grška mitologija
Grški tempelj
Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.
Poglej Artemida in Grški tempelj
Grki na predrimskem Krimu
Grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Prve grška mestne države v kolonijah ob črnomorski obali Krima so bile ustanovljene v 7.
Poglej Artemida in Grki na predrimskem Krimu
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Artemida in Heba
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Artemida in Heraklej
Herin tempelj, Olimpija
Herin tempelj v Olimpiji ali Herajon je antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen boginji Heri, kraljici grških bogov.
Poglej Artemida in Herin tempelj, Olimpija
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Artemida in Hermes
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Artemida in Hierapolis
Hijacinta (ime)
Hijacinta je žensko osebno ime.
Poglej Artemida in Hijacinta (ime)
Ifigenija (film)
Ifigenija je grški dramski film iz leta 1977, ki ga je režiral, produciral in zanj napisal scenarij Michael Cacoyannis.
Poglej Artemida in Ifigenija (film)
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Artemida in Izida
Judita in njena služkinja (Detroit)
Judita in njena služkinja je ena od štirih slik italijanske baročne umetnice Artemisie Gentileschi, ki prikazuje svetopisemsko zgodbo o Juditi in Holofernu.
Poglej Artemida in Judita in njena služkinja (Detroit)
Kariatide
Kariatide na Akropoli v Atenah Kariatide (Καρυάτις, množina: Καρυάτιδες) so ženski kipi, ki prevzemajo vlogo podpornih stebrov v arhitekturi.
Poglej Artemida in Kariatide
Kerinejska košuta
V grški mitologiji je Kerinejska košuta (grško Ελαφος Κερυνῖτις Elaphos Kerynitis), imenovana tudi Cerynitis ali Zlata košuta, velika košuta, ki je živela v Kerineii v Grčiji.
Poglej Artemida in Kerinejska košuta
Kirenijsko pogorje
Kirenijsko pogorje (grško Κερύνειο Όρος; turško Girne Dağları) je dolgo, ozko gorovje, ki poteka približno 160 km vzdolž severne obale otoka Ciper.
Poglej Artemida in Kirenijsko pogorje
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Artemida in Krf
Krf (mesto)
Stara trdnjava Krf (grško Κέρκυρα; italijansko... Corfu) je največje in glavno mesto otoka Krf iz skupine Jonskih otokov.
Poglej Artemida in Krf (mesto)
Laodamija
V grški mitologiji je Laodamija (grško) lahko.
Poglej Artemida in Laodamija
Laokont (El Greco)
Laokont je oljna slika, ki jo je med letoma 1610 in 1614 ustvaril grški slikar El Greco.
Poglej Artemida in Laokont (El Greco)
Leto (boginja)
Upodobitev Leto Letó (tudi Letoja, Letona) je v grški mitologiji boginja materinstva.
Poglej Artemida in Leto (boginja)
Letoon
Letoon (starogrško Λητῶον), včasih polatinjeno v Letoum, je bilo svetišče boginje Leto blizu starodavnega mesta Ksantos v Likiji v južni Anatoliji.
Poglej Artemida in Letoon
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Artemida in Likija
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Poglej Artemida in Mira, Likija
Narodni zgodovinski muzej (Albanija)
Narodni zgodovinski muzej (albansko Muzeu Historik Kombëtar) je zgodovinski muzej v Tirani, odprt 28.
Poglej Artemida in Narodni zgodovinski muzej (Albanija)
Nioba
Nioba (grško Νιόβη, Niobi), Tantalova hči, je v grški mitologiji, žena tebanskega kralja Amfiona.
Poglej Artemida in Nioba
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Artemida in Olimp
Patmos
Patmos (grško Πάτμος, Pátmos) je majhen grški otok v Egejskem morju.
Poglej Artemida in Patmos
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Artemida in Pelazgi
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Poglej Artemida in Peonija
Perga
Perga ali Perge (grško Πέργη Perge, turško Perge) je bila mesto v antični Anatoliji, v današnji Turčiji, nekoč prestolnica Pamfilije Secunda, zdaj v provinci Antalya na jugozahodni sredozemski obali.
Poglej Artemida in Perga
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Artemida in Pergamonski oltar
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Artemida in Perzefona
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Artemida in Perzepolis
Pirej
Pirej (grško Πειραιάς Pireas, starogrško Πειραιεύς, Peiraieús) je pristaniško mesto v regiji Atika, Grčija.
Poglej Artemida in Pirej
Plejade (mitologija)
Elihuja Vedderja, 1885 Plejade (starogrško: Pleiádes), spremljevalke Artemide, so bile hčere titana Atlasa in okeanide Plejone, rojene na gori Silene.
Poglej Artemida in Plejade (mitologija)
Pomeni imen asteroidov: 15001–16000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 15001 do 16000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Artemida in Pomeni imen asteroidov: 15001–16000
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Artemida in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Artemida in Praksitel
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Artemida in Rimska mitologija
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Artemida in Sedem čudes starega veka
Selena
Kip Selene Selena (grško Σελήνη) je v grški mitologiji boginja meseca.
Poglej Artemida in Selena
Selinunt
Selinunt (/ ˌsɛlᵻnuːnteɪ /; starogrško Σελινοῦς, Selinous, latinsko Selinūs) je bilo staro grško mesto na jugozahodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Artemida in Selinunt
Seznam grških templjev
Na tem seznamu antičnih grških templjev so templji, ki so bili zgrajeni od 6.
Poglej Artemida in Seznam grških templjev
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Artemida in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Simbolika polmeseca
Devica Marija, stoječa na polmesecu, slikar Bartolomé Esteban Murillo Simbolika polmeseca Tako imenovana Luna (po Zemljinem naravnem satelitu), polmesec, lunin krajec, tudi vzhajajoč ali zahajajoč mesec, je znamenje rodovitnosti ali obilja, v povezavi z življenjem in smrtjo, in tako pogosto rabljen simbol pri mnogih verstvih.
Poglej Artemida in Simbolika polmeseca
Slovenska mitologija
S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.
Poglej Artemida in Slovenska mitologija
Soluntum
Soluntum ali Solus je bilo starodavno mesto ob Tirenski obali Sicilije blizu današnje občine Santa Flavia v Italiji.
Poglej Artemida in Soluntum
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Artemida in Starogrška arhitektura
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Artemida in Starogrška književnost
Stavba avstrijskega Parlamenta
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).
Poglej Artemida in Stavba avstrijskega Parlamenta
Stolpna ura, Sighișoara
Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.
Poglej Artemida in Stolpna ura, Sighișoara
Svarožič
Svarožič je slovansko božanstvo, verjetno sin Svaroga.
Poglej Artemida in Svarožič
Tempelj Artemide Ortije
Tempelj Artemide Ortije (grško Ὀρθία) je bil zgrajen v arhajskem obdobju stare Grčije.
Poglej Artemida in Tempelj Artemide Ortije
Termessos
Termessos (grško Τερμσσσός) je bil pizidijsko mesto, zgrajeno na nadmorski višini več kot 1000 metrov na jugozahodni strani gore Solymos (sodobno Güllük Dağı) v pogorju Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Artemida in Termessos
Terra sigillata
Terra sigillata je izraz z vsaj tremi različnimi pomeni: kot opis srednjeveške zdravilne zemlje; v arheologiji kot splošen izraz za nekatero drobno rdečo starorimsko lončenino s sijajno površino, izdelano na določenih območjih Rimskega cesarstva; v zadnjem času pa kot opis sodobne studijske tehnike lončarstva, ki naj bi bila navdihnjena s starodavnim lončarstvom.
Poglej Artemida in Terra sigillata
Vagaršapat
Vagaršapat je četrto največje mesto v Armeniji in najštevilnejša občinska skupnost province Armavir.
Poglej Artemida in Vagaršapat
Versajski vrtovi
Versajski vrtovi (francosko: Jardins du Château de Versailles) zasedajo del tega, kar je bilo nekoč Domaine royal de Versailles, kraljevska posest Versajske palače.
Poglej Artemida in Versajski vrtovi
Zaklad iz Panagjurišta
Zaklad iz Panagjurišta Zaklad iz Panagjurišta je starodavni komplet za pitje, odkrit 8.
Poglej Artemida in Zaklad iz Panagjurišta
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Artemida in Zevs
105 Artemida
105 Artemida (mednarodno ime 105 Artemis, starogrško: Ártemis) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Artemida in 105 Artemida
395 Delija
395 Delija (mednarodno ime je 395 Delia) je asteroid C (po Tholenu) Ch (po SMASS) v asteroidnem pasu.
Poglej Artemida in 395 Delija
68 Leto
68 Leto (mednarodno ime 68 Leto, starogrško: Letó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Artemida in 68 Leto
Prav tako znan kot Artemida (boginja), Artemida (mitologija).