Odpri v Google MapsKazalo
91 odnosi: Aix-en-Provence, Akvitanska Galija, Al Andaluz, Alarik II., Alyscamps, Ambrož Milanski, Amfiteater v Arlesu, Aragonska krona, Ardèche (departma), Arij, Arleško kraljestvo, Ataulf, Avignon, Bikoborba, Bouches-du-Rhône, Camargue, Cerkev sv. Trofima, Arles, Châteaurenard, Eurik, Evrikov zakonik, Evropski svet združenj književnih prevajalcev, Eyguières, Francoska mesta in pokrajine umetnosti in zgodovine, Friderik I. Barbarossa, Galla Placidia, Grenoble, Guntram, Haribert I., Hildebert I., Honorij (rimski cesar), Istres, Jakobova pot, Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji, Karel IV. Luksemburški, Konstantin I. Veliki, Konstantin II., La Madeleine, Pariz, Licinij I., Liutprand, Lodève, Maksimijan, Megalit, Miramas, Nîmes, Neptun (mitologija), Oloron-Sainte-Marie, Orfejevi mozaiki, Orgon, Papež Benedikt IX., Papež Fabijan, ... Razširi indeks (41 več) »
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Arles in Aix-en-Provence
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Poglej Arles in Akvitanska Galija
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Arles in Al Andaluz
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Poglej Arles in Alarik II.
Alyscamps
Alyscamps je velika rimska nekropola nedaleč stran od obzidja starega mesta Arles v Franciji.
Poglej Arles in Alyscamps
Ambrož Milanski
Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Arles in Ambrož Milanski
Amfiteater v Arlesu
Amfiteater v Arlesu (francosko Arènes d'Arles) je rimski amfiteater v južnem francoskem mestu Arles.
Poglej Arles in Amfiteater v Arlesu
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Arles in Aragonska krona
Ardèche (departma)
Ardèche (okcitansko Ardecha, oznaka 07) je francoski departma, imenovan po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Arles in Ardèche (departma)
Arij
Árij (grško:, latinsko: Arius), krščanski duhovnik iz Aleksandrije, * 250 do 256, Libija(?); †336, Carigrad.
Poglej Arles in Arij
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Arles in Arleško kraljestvo
Ataulf
Ataulf (tudi Atavulf, Atawulf ali Ataulf in Adolf, latinizirano kot Ataulphus) (ok. 370 – 15. avgust 415) je bil kralj Vizigotov od leta 411 do 415. Med svojo vladavino je preoblikoval vizigotsko državo od plemenskega kraljestva do velike politične sile pozne antike.
Poglej Arles in Ataulf
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Arles in Avignon
Bikoborba
Bikoborec v areni Bikoborbe so boj med človekom in bikom, katerega cilj je podrediti žival v okviru določenih pravil, smernic in kulturnih pričakovanj.
Poglej Arles in Bikoborba
Bouches-du-Rhône
Bouches-du-Rhône (/ˌbuːʃ djuː ˈroʊn/ BOOSH dew ROHN, francosko, lokalno; okcitansko Bocas de Ròse; »Ustje Rone«) je departma v južni Franciji.
Poglej Arles in Bouches-du-Rhône
Camargue
Camargue Camargue (okcitansko/provansalsko Camarga, poslovenjeno Kamarga) je ozemlje v jugovzhodni francoski pokrajini Provansi, obdano z dvema rokavoma delte Rone, vzhodno Veliko in zahodno Malo Rono, ter Sredozemskim morjem.
Poglej Arles in Camargue
Cerkev sv. Trofima, Arles
Cerkev sv.
Poglej Arles in Cerkev sv. Trofima, Arles
Châteaurenard
Châteaurenard je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Arles in Châteaurenard
Eurik
Eurik ali Evarik (gotsko *Aiwareiks, špansko in portugalsko Eurico), včasih tudi Eurik II., je bil od leta 466 do svoje smrti leta 484 kralj Vizigotov, * okoli 420, † 28. december 484.
Poglej Arles in Eurik
Evrikov zakonik
Evrikov zakonik (latinsko) je zbirka vizigotskih zakonov, ki so jo zbrali na ukaz vizigotskega kralja Evrika malo pred letom 480, verjetno v Toulousu ali morda v Arlesu.
Poglej Arles in Evrikov zakonik
Evropski svet združenj književnih prevajalcev
CEATL (Conseil Européen des Associations de Traducteurs Littéraires – Evropski svet združenj književnih prevajalcev) je mednarodno nepridobitno združenje, ki se zavzema za boljši položaj literarnega prevajanja in literarnih prevajalcev v Evropi.
Poglej Arles in Evropski svet združenj književnih prevajalcev
Eyguières
Eyguières (provansalsko Eiguièro/Aiguiera) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Arles in Eyguières
Francoska mesta in pokrajine umetnosti in zgodovine
Francoska mesta in pokrajine umetnosti in zgodovine (francosko Villes et pays d’art et d’histoire) je uradna francoska oznaka za umetnostno-zgodovinska območja v Franciji, ki jo od leta 1985 podeljuje francosko ministrstvo za kulturo občinam in pokrajinam za ohranjanje in spodbujanje naravne, arhitekturne in industrijske dediščine.
Poglej Arles in Francoska mesta in pokrajine umetnosti in zgodovine
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Arles in Friderik I. Barbarossa
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Arles in Galla Placidia
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Arles in Grenoble
Guntram
Guntram, tudi Gontram, Gontran ali (sveti) Guntramnus, je bil od leta 561 do 592 merovinški kralj Burgundije, * okoli 532, Soissons, † 28. januar 592, Chalon-sur-Saône.
Poglej Arles in Guntram
Haribert I.
Haribert I. (francosko Caribert, latinsko) je bil drugi najstarajši sin frankovskega kralja Klotarja I. in Ingunde in kralj Pariza, ki je vladal od leta 561 do 567, * okoli 517, † december 567.
Poglej Arles in Haribert I.
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Poglej Arles in Hildebert I.
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Arles in Honorij (rimski cesar)
Istres
Istres (okcitansko/provansalsko? Istre) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Arles in Istres
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej Arles in Jakobova pot
Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji
UNESCO je decembra 1998 razglasil Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji za svetovno dediščino.
Poglej Arles in Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Arles in Karel IV. Luksemburški
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Arles in Konstantin I. Veliki
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Poglej Arles in Konstantin II.
La Madeleine, Pariz
Cerkev sv.
Poglej Arles in La Madeleine, Pariz
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Arles in Licinij I.
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Arles in Liutprand
Lodève
Lodève (okcitansko Lodeva) je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Hérault.
Poglej Arles in Lodève
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Arles in Maksimijan
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Poglej Arles in Megalit
Miramas
Miramas (okcitansko Miramàs) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Arles in Miramas
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Poglej Arles in Nîmes
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Poglej Arles in Neptun (mitologija)
Oloron-Sainte-Marie
Oloron-Sainte-Marie (okcitansko Auloron Senta Maria, baskovsko Oloroe-Donamaria) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques.
Poglej Arles in Oloron-Sainte-Marie
Orfejevi mozaiki
Orfejeve mozaike najdemo po celotnem Rimskem cesarstvu, običajno v velikih rimskih vilah.
Poglej Arles in Orfejevi mozaiki
Orgon
Orgon je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Arles in Orgon
Papež Benedikt IX.
Papež Benedikt IX. (Papa Benedictus Nonus) rojen kot Teofilakt pl.
Poglej Arles in Papež Benedikt IX.
Papež Fabijan
Sveti Fabijan, papež, mučenec in svetnik katoliške Cerkve, * 200 n. št., Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † 20. januar 250, Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Arles in Papež Fabijan
Papež Hormizd
Hormizd, rimski škof (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 450 Frosinone, Lacij, Zahodnorimsko cesarstvo; † 6. avgust 523 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Arles in Papež Hormizd
Papež Melkijad
Sveti Melkijad, je bil rimski papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Arles in Papež Melkijad
Papež Pelagij I.
Pelagij I., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 505 Rim (Italsko kraljestvo); † 4. marec 561 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Arles in Papež Pelagij I.
Papež Silvester I.
Sveti Silvester, je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Arles in Papež Silvester I.
Papež Simah
Simah, rimski škof (papež) rimskokatoliške Cerkve in svetnik; * okrog 445 Sardinija, Zahodnorimsko cesarstvo; † 19. julij 514 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Arles in Papež Simah
Papež Zosim
Zosimje bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje (Grčija, Rimsko cesarstvo); † 26. december 418 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Arles in Papež Zosim
Port-Saint-Louis-du-Rhône
Port-Saint-Louis-du-Rhône je industrijsko pristanišče, naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Arles in Port-Saint-Louis-du-Rhône
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Arles in Provansa
Provansa - Alpe - Azurna obala
Provansa - Alpe - Azurna obala (francosko: Provence-Alpes-Côte d'Azur; okcitansko / provansalsko Provença-Aups-Còsta d'Azur; italijansko Provenza-Alpi-Costa Azzurra; tudi Région Sud) je ena od 18 upravnih regij Francije, skrajno jugovzhodno na celini.
Poglej Arles in Provansa - Alpe - Azurna obala
Red Svete Trojice
Trinitarični križ Red svete Trojice (tudi Trinitarski red; Ordo Sanctissimae Trinitatis; kratica O.SS.T.) je rimskokatoliški verski red, katerega je ustanovil sveti Janez de Matha.
Poglej Arles in Red Svete Trojice
Revel, Haute-Garonne
Revel (okcitansko Revèl) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji.
Poglej Arles in Revel, Haute-Garonne
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Arles in Rimska Britanija
Rimski amfiteater
Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.
Poglej Arles in Rimski amfiteater
Rimsko gledališče (zgradba)
Rimsko gledališče v Amanu v Jordaniji Zunanjost rimskega gledališča Aspend v Turčiji Notranjost avditorija rimskega gledališča v Bosri v Siriji: ''1) prednja skena 2) odrsko ozadje s stebri 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) vomitorij (vhod in izhod)'' Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je zelo vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat s Pompejem Velikim.
Poglej Arles in Rimsko gledališče (zgradba)
Rimsko gledališče v Arlesu
Rimsko gledališče v Arlesu je rimsko gledališče iz 1.
Poglej Arles in Rimsko gledališče v Arlesu
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Arles in Rona
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Arles in Rudolfini
Saint-Gilles, Gard
Saint-Gilles ali Saint-Gilles-du-Gard je občina v južnem francoskem departmaju Gard.
Poglej Arles in Saint-Gilles, Gard
Saint-Maximin-la-Sainte-Baume
Saint-Maximin-la-Sainte-Baume (okcitansko/provansalsko Sant Maissemin de la Santa Bauma) je občina v departmaju Var v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala na jugovzhodni Francije z okoli 17.000 prebivalci.
Poglej Arles in Saint-Maximin-la-Sainte-Baume
Saint-Rémy-de-Provence
Saint-Rémy-de-Provence (provansalsko Sant Romieg de Provença/Sant Roumié de Prouvènço) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Arles in Saint-Rémy-de-Provence
Saintes-Maries-de-la-Mer
Saintes-Maries-de-la-Mer (provansalsko Lei Santei Marias de la Mar) je pristaniško naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Arles in Saintes-Maries-de-la-Mer
Salon-de-Provence
Salon-de-Provence (okcitansko/provansalsko Selon de Provença) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Arles in Salon-de-Provence
Samostan Silvacane
Samostan Silvacane je nekdanji cistercijanski samostan v občini La Roque-d'Anthéron, Bouches-du-Rhône, v Provansi v Franciji.
Poglej Arles in Samostan Silvacane
Seznam mest v Franciji
To je seznam mest v Franciji, ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev.
Poglej Arles in Seznam mest v Franciji
Seznam občin departmaja Bouches-du-Rhône
200px Seznam občin departmaja Bouches-du-Rhône zajema 119 občin.
Poglej Arles in Seznam občin departmaja Bouches-du-Rhône
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Arles in Seznam rimskih cesarjev
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Arles in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Arles in Starorimska civilizacija
Tarascon
Tarascon (provansalsko Tarascoun) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Arles in Tarascon
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Arles in Teodorik I.
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Arles in Toulouse
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Arles in Trier
Valence
panorama kraja z desnega brega Rone Valence (antična Valentia, okcitansko Valença) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Drôme.
Poglej Arles in Valence
Vercelli
Vercelli (Vërsèj v piemontščini) je mesto in občina s približno 47.000 prebivalci v pokrajini Vercelli, Piemont, Italija.
Poglej Arles in Vercelli
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Arles in Verdunska pogodba
Via Podiensis
zgodovinske jakobove poti v Franciji Via Podiensis, francosko la voie du Puy po mestecu Le Puy-en-Velay, iz latinske besede via.
Poglej Arles in Via Podiensis
Via Postumia
Via Postumia (Postumijeva cesta) je bila stara rimska cesta v severni Italiji, zgrajena leta 148 pred našim štetjem po naročilu konzula Spurija Postumija Albina Magnusa.
Poglej Arles in Via Postumia
Vienne (naselje)
Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère.
Poglej Arles in Vienne (naselje)
Vincent van Gogh
Vincent van Gogh, nizozemski slikar, * 30. marec 1853, Zundert, † 29. julij 1890, Auvers-sur-Oise.
Poglej Arles in Vincent van Gogh
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Arles in Vizigotsko kraljestvo
1178
1178 (MCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Arles in 1178