Hitreje kot brskalnik!
125 odnosi: Aljaska, Arktični ocean, Arktika, Atlantski ocean, Atomflot, Azija, Šindžjang, Šotna deva, Čukči, Čukotsko morje, Baffinov zaliv, Barentsovo morje, Beaufortovo morje, Belo morje, Beringov preliv, Beringovo morje, Bitka za Atlantik, Boljševik (otok), Carska bomba, Davisov preliv, Džungarija, Dežela Franca Jožefa, Evropa, Finnmark, Fram (razločitev), Fridtjof Nansen, Geografija, Geografija Evrope, Geografija Rusije, Geografija Združenih držav Amerike, Grenlandija, Grenlandsko morje, Henti, Hudsonov zaliv, Islandija, Jan Mayen, Jökulsárgljúfur, Johan Oskar Backlund, Južni ocean, Južni otok (Nova dežela), Jugra, K-173 Krasnojarsk, K-442 Čeljabinsk, K-456 Tver, K-549 Knjaz Vladimir, Kanada, Kanadsko arktično otočje, Karsko morje, Kečiga, Komandantovi otoki, ..., Kontinentalna polica, Kotelni, Lena, Leptostraki, Lincolnovo morje, Mackenziejeva reka, Marijanski jarek, Mývatn, Mehkužci, Milutin Milanković, Morje, Morje Laptevov, Morske želve, Morske spake, Murmansk, MV Arctic, Naresov preliv, Ničelni poldnevnik, Nogači, Norveško morje, Nova dežela, Novgorodska republika, Novosibirski otoki, Ocean, Ojašio, Otok Axla Heiberga, Otok Ellefa Ringnesa, Otok oktobrske revolucije, Pantalasa, Peace (reka v Kanadi), Pečora, Pingo, Pingvini, Podmornice razreda Akula, Robno morje, Rusija, Ruski imperij, Rutenija, Salehard, Severna Amerika, Severna dežela, Severni medved, Severni otok (Nova dežela), Severni tečajnik, Severno morje, Severozahodna ozemlja, Seznam morskih prelivov, Seznam rek v Evropi, Seznam sončevih mrkov v 21. stoletju, Skalno gorovje, Sončev mrk 10. junija 2021, Spitsberg, Suženjska reka, Svalbard, Svalbard in Jan Mayen, Svetovni ocean, U-355, U-589, U-601, U-639, U-674, U-742, U-771, U-921, U-925, Uralsko gorovje, Vasilij Čičagov, Vzhodna fronta (druga svetovna vojna), Vzhodnoevropsko nižavje, Vzhodnosibirsko morje, Združene države Amerike, Zemeljsko površje, 1 E13 m², 13. februar, 90377 Sedna. Razširi indeks (75 več) »
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Novo!!: Arktični ocean in Aljaska · Poglej več »
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Novo!!: Arktični ocean in Arktični ocean · Poglej več »
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Novo!!: Arktični ocean in Arktika · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Arktični ocean in Atlantski ocean · Poglej več »
Atomflot
Natovarjanje jedrskih ledolomilcev v matičnem pristanišču Atomflot-a v Murmansku. Atomflot je rusko državno podjetje, s sedežem v mestu Murmansk, v Murmanski oblasti na obali Barentsovega morja v Artičnem oceanu.
Novo!!: Arktični ocean in Atomflot · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Arktični ocean in Azija · Poglej več »
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Novo!!: Arktični ocean in Šindžjang · Poglej več »
Šotna deva
Šotna deva (znanstveno ime Aeshna caerulea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v polarnih območjih Evrazije.
Novo!!: Arktični ocean in Šotna deva · Poglej več »
Čukči
Čukči ali tudi Čukši in Čukoti, (izvirno ime Luoravetlan, možje ali Tusfa, bratje ali zavezniki), »severno jelenji ljudje« (čauču) so ljudstvo mongolidne rase, ki naseljuje najbolj severovzhodne predele Sibirije (Čukotka, Čukotski polotok) na obalah Severnega Ledenega morja in Beringovega morja.
Novo!!: Arktični ocean in Čukči · Poglej več »
Čukotsko morje
Čukotsko morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži med Azijo in Severno Ameriko.
Novo!!: Arktični ocean in Čukotsko morje · Poglej več »
Baffinov zaliv
Lega Baffinovega zaliva Plavajoča ledena gora v Baffinovem zalivu Baffinov zaliv (inuktitut Saknirutiak Imanga, grenlandsko Avannaata Imaa) je obsežen morski zaliv oziroma robno morje, ki leži med Atlantskim in Arktičnim oceanom.
Novo!!: Arktični ocean in Baffinov zaliv · Poglej več »
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Novo!!: Arktični ocean in Barentsovo morje · Poglej več »
Beaufortovo morje
Beaufortovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki se razteza severno od ameriške zvezne države Aljaska ter Jukona in Severozahodnih teritorijev v Kanadi.
Novo!!: Arktični ocean in Beaufortovo morje · Poglej več »
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Novo!!: Arktični ocean in Belo morje · Poglej več »
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Arktični ocean in Beringov preliv · Poglej več »
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Novo!!: Arktični ocean in Beringovo morje · Poglej več »
Bitka za Atlantik
Bitka za Atlantik je bila najdaljša neprekinjena vojaška kampanja 2. svetovne vojne, saj je trajala od leta 1939 do propada Tretjega rajha leta 1945, z viškom od sredine 1940 do približno konca leta 1943.
Novo!!: Arktični ocean in Bitka za Atlantik · Poglej več »
Boljševik (otok)
Boljševik je drugi največji in najjužnejši od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od celine.
Novo!!: Arktični ocean in Boljševik (otok) · Poglej več »
Carska bomba
Carska bomba (rusko Царь-бомба, pomenski prevod: »kraljica vseh bomb«, pogovorno tudi Mati žitnega molja (Кузькина мать), sicer žaljivka) je ime največjega in najmočnejšega jedrskega orožja, ki je bilo do zdaj detonirano.
Novo!!: Arktični ocean in Carska bomba · Poglej več »
Davisov preliv
Lega Davisovega preliva med Kanado in Grenlandijo Pogled na ustje fjorda Kangerlussuaq iz Davisovega preliva Davisov preliv je morski preliv v severnem Atlantskem oceanu, ki leži med jugovzhodom Baffinovega otoka v kanadskem zveznem ozemlju Nunavut in jugozahodom Grenlandije.
Novo!!: Arktični ocean in Davisov preliv · Poglej več »
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang. Omejena z gorovjem Altaj na severu in gorovjem Tjanšan na jugu, Džungarija pokriva približno 777.000 km² in meji na Kazahstan na zahodu in Mongolijo na vzhodu. V kontekstih pred džungarskim genocidom sredi 18. stoletja bi lahko izraz džungarija pokrival širše območje, ki je bilo v bližini Džungarskega kanata, ki ga je vodil Oirat. Čeprav je Džungarija geografsko, zgodovinsko in etnično ločena od Tarimske kotline (ali Nandžjang, lit. 'Južni Šindžjang'), je mandžurska dinastija Čing združila obe območji v eno provinco, Šindžjang. Džungarija je središče težke industrije, ustvari večino BDP regije in je njena politična prestolnica Urumči (pinjin: Wūlǔmùqí) (Oirat za 'lep pašnik'). Džungarija kot taka še naprej privablja znotrajprovincialne in medprovincialne migracije v svoja mesta. V nasprotju s Tarimsko kotlino je Džungarija razmeroma dobro povezana s preostalo Kitajsko z železniškimi in trgovinskimi povezavami.
Novo!!: Arktični ocean in Džungarija · Poglej več »
Dežela Franca Jožefa
Dežêla Fránca Jóžefa (tudi Zêmlja Fránca Jóžefa) (Zemlja Franca Josifa) je otočje v Arktičnem oceanu (Severnem ledenem morju), severno od Nove dežele in zahodno od Svalbarda.
Novo!!: Arktični ocean in Dežela Franca Jožefa · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Arktični ocean in Evropa · Poglej več »
Finnmark
ali Finnmárku je nekdanja administrativna regija na skrajnem severovzhodu Norveške, ki na zahodu meji na nekdanjo administrativno regijo Troms, Finsko (finsko Laponsko) na jugu in Rusijo (Oblast Murmansk) na vzhodu.
Novo!!: Arktični ocean in Finnmark · Poglej več »
Fram (razločitev)
Fram je lahko.
Novo!!: Arktični ocean in Fram (razločitev) · Poglej več »
Fridtjof Nansen
Fridtjof Wedel-Jarlsberg Nansen, norveški polarni raziskovalec, polihistor in politik, nobelov nagrajenec, * 10.
Novo!!: Arktični ocean in Fridtjof Nansen · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Arktični ocean in Geografija · Poglej več »
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Novo!!: Arktični ocean in Geografija Evrope · Poglej več »
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Novo!!: Arktični ocean in Geografija Rusije · Poglej več »
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Novo!!: Arktični ocean in Geografija Združenih držav Amerike · Poglej več »
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Novo!!: Arktični ocean in Grenlandija · Poglej več »
Grenlandsko morje
Grenlandsko morje je robno morje v severnem Atlantskem oceanu oz.
Novo!!: Arktični ocean in Grenlandsko morje · Poglej več »
Henti
Gornji tok reke Onon v gorovju Henti. Gorovje Henti (Хэнтий нуруу, Hentij nuruu) je gorska veriga v provincah Töv in Henti v severni Mongoliji.
Novo!!: Arktični ocean in Henti · Poglej več »
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Novo!!: Arktični ocean in Hudsonov zaliv · Poglej več »
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Novo!!: Arktični ocean in Islandija · Poglej več »
Jan Mayen
Jan Mayen je otok med Grenlandijo in severom Norveške na položaju 71° severne zemljepisne širine in 8° zahodne zemljepisne dolžine, pripada Norveški.
Novo!!: Arktični ocean in Jan Mayen · Poglej več »
Jökulsárgljúfur
Jökulsárgljúfur je nekdanji narodni park, ki se nahaja na severu Islandije okrog reke Jökulsá á Fjöllum.
Novo!!: Arktični ocean in Jökulsárgljúfur · Poglej več »
Johan Oskar Backlund
Johan Oskar Backlund, švedsko-ruski astronom, * 28. april 1846, Länghem, Westrogothia, Švedska, † 29. avgust 1916, Pulkovo, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Arktični ocean in Johan Oskar Backlund · Poglej več »
Južni ocean
Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60. južnega vzporednika in obkrožajo Antarktiko.
Novo!!: Arktični ocean in Južni ocean · Poglej več »
Južni otok (Nova dežela)
Južni otok je manjši od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Arktični ocean in Južni otok (Nova dežela) · Poglej več »
Jugra
Avtonomno okrožje Hanti-Mansi v zagodni Sibiriji Jugra (starorusko Югра, Jugra, bizantinsko grško Οὔγγροι, Oὔggroi, latinsko Ongariae) je skupno ime pokrajin in ljudstev vzhodno od Urala zahodni Sibiriji, omenjenih v ruskih kronikah od 12.
Novo!!: Arktični ocean in Jugra · Poglej več »
K-173 Krasnojarsk
Krasnojarsk je bila jurišna jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice.
Novo!!: Arktični ocean in K-173 Krasnojarsk · Poglej več »
K-442 Čeljabinsk
Čeljabinsk je jurišna jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice.
Novo!!: Arktični ocean in K-442 Čeljabinsk · Poglej več »
K-456 Tver
Tver je jurišna jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice.
Novo!!: Arktični ocean in K-456 Tver · Poglej več »
K-549 Knjaz Vladimir
K-549 Knjaz Vladimir je strateška jedrska podmornica razreda ''Borej-A'' Ruske vojne mornarice. Poimenovana je po velikem knezu kijevske Rusije Vladimirju I. Njen gredelj je bil položen 30. julija 2012, splavljena je bila 17. novembra 2017, pristaniška preizkušanja pa so se začela konec novembra 2018. Projekt je razvil konstruktorski biro Rubin, glavni konstruktor pa je bil Vladimir Anatoljevič Zdornov. Je prva podmornica posodobljenega razreda Borej-A, ki se od osnovnega razreda razlikuje po velikih strukturnih spremembah, manjši hrupnosti in posodobljeni komunikacijski opremi. Kljub napovedanemu povečanju oborožitve s 16 na 20 raket Bulava, nosi posodobljen razred enako število raket kot osnovni. Knjaz Vladimir je bil predan Ruski vojni mornarici 12. junija 2020 in je del 31. divizije podmornic v Gadžijevem. 26. marca 2021 je podmornicam Severne flote v okviru vaje Umka-2021 uspel unikatni dosežek, saj so v Arktičnem oceanu na površino hkrati izplule tri jedrske podmornice, Knjaz Vladimir, in. S torpedi so razbile 1,5 m debel leden pokrov in z izjemno natančnostjo izplule v krogu s polmerom 300 m. To je prvi tovrsten podvig v zgodovini Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Novo!!: Arktični ocean in K-549 Knjaz Vladimir · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Arktični ocean in Kanada · Poglej več »
Kanadsko arktično otočje
Kanadsko arktično otočje oz.
Novo!!: Arktični ocean in Kanadsko arktično otočje · Poglej več »
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Novo!!: Arktični ocean in Karsko morje · Poglej več »
Kečiga
Kečiga (znanstveno ime Acipenser ruthenus) je razmeroma majhna riba iz družine jesetrov, ki je razširjena po Evraziji, kjer poseljuje velike reke porečja Črnega in Kaspijskega morja ter reke, ki se izlivajo v vzhodni del Baltika in v Severno Ledeno morje.
Novo!!: Arktični ocean in Kečiga · Poglej več »
Komandantovi otoki
Komandantovi otoki (Komandorskije ostrova) so otočje na robu Beringovega morja v Tihem oceanu, ki leži ob vzhodni obali polotoka Kamčatka na skrajnem vzhodu Evrazije.
Novo!!: Arktični ocean in Komandantovi otoki · Poglej več »
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Novo!!: Arktični ocean in Kontinentalna polica · Poglej več »
Kotelni
Kotelni je otok v Arktičnem oceanu, največji otok Novosibirskega otočja na severovzhodu Rusije, ki upravno spada pod republiko Jakutijo.
Novo!!: Arktični ocean in Kotelni · Poglej več »
Lena
Delta reke Lene (iz projekta NASA Landsat) Lena je reka na severovzhodu Rusije v vzhodni Sibiriji.
Novo!!: Arktični ocean in Lena · Poglej več »
Leptostraki
Leptostraki (znanstveno ime Leptostraca, iz grških besed za tanek in lupina) so red majhnih morskih rakov.
Novo!!: Arktični ocean in Leptostraki · Poglej več »
Lincolnovo morje
Zemljevid Lincolnovega morja s prikazom rta Columbia in Rta Morrisa Jesupa Lincolnovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži severno od Kanadskega arktičnega otočja, Grenlandije in Naresovega preliva, ki ga povezuje z Baffinovim zalivom, robnim morjem Atlantskega oceana.
Novo!!: Arktični ocean in Lincolnovo morje · Poglej več »
Mackenziejeva reka
Mackenziejeva reka (angleško Mackenzie River, francosko Le fleuve Mackenzie) je reka, ki skupaj s Suženjsko reko ter rekama Peace in Finlay tvori največje porečje v Kanadi, medtem ko je na severnoameriški celini od tega porečja večje le porečje Misisipija.
Novo!!: Arktični ocean in Mackenziejeva reka · Poglej več »
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Novo!!: Arktični ocean in Marijanski jarek · Poglej več »
Mývatn
Mývatn je plitvo jezero, ki leži na območju aktivnega vulkanizma na severu Islandije, nedaleč od vulkana Krafla.
Novo!!: Arktični ocean in Mývatn · Poglej več »
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Novo!!: Arktični ocean in Mehkužci · Poglej več »
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Novo!!: Arktični ocean in Milutin Milanković · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Arktični ocean in Morje · Poglej več »
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki. Na zahodu meji s Karskim morjem, na vzhodu pa z Vzhodnosibirskim morjem. Zahodna meja morja se začenja na Arktičnemu rtu (otok Komsomolec), se nadaljuje vzdolž vzhodne obale Severne dežele, skozi Preliv Rdeče armade, do vzhodne obale Otoka oktobrske revolucije in Rta Anušinova skozi Šokaljskijev preliv do otoka Boljševik, vzdolž obale rta Vajgač, vzdolž vzhodne meje Preliva Vilkickega do čela Hatanškega zaliva. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko poldnevnika severnega vrha otoka Kotelni (139° V) in roba celinskega grebena (79° severno, 139° 00' vzhodno). Vzhodna meja se začne na zahodni strani Preliva Sannikova, okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka Preliva Dimitrija Lapteva. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva. Širina na vzporedniku 75° severno je 717 km, dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva Lena in glavne reke Hatanga, Anabar, Olenjok, Omoloj in Jana. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega. Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta Tiksi na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in Nordvik ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu Nilsu Adolfu Nordenskjöldu, danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih Haritonu Prokofjeviču in Dimitriju Jakovljeviču Laptevu, ki sta sodelovala v drugi Beringovi odpravi (1734 do 1741) in sta praktično odkrila morje. Nordenskjöldova odprava z ladjo Vega v letih od 1878 do 1879 je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo Zarja (1900 do 1903) in odprava Vilkickega z ladjama Tajmir in Vajgač leta 1913. V času Sovjetske zveze sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo Mod (1918 do 1920 in 1921 do 1924), odprava Kmišnikova leta 1926 in Jujeva odprava. Morje je leta 1927 raziskoval Čirikin z ledolomilcema Lithke (1934) in Sadko (1937). Kategorija:Arktični ocean Kategorija:Morja v Rusiji Kategorija:Robna morja.
Novo!!: Arktični ocean in Morje Laptevov · Poglej več »
Morske želve
Morske želve (znanstveno ime Chelonioidea) so želve, ki jih najdemo v vseh oceanih sveta razen v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Arktični ocean in Morske želve · Poglej več »
Morske spake
Morske spake (znanstveno ime Lophiidae) so družina morskih rib, ki je razširjena v Arktičnem, Atlantskem, Indijskem in Tihem oceanu z morji.
Novo!!: Arktični ocean in Morske spake · Poglej več »
Murmansk
Murmansk (Múrmansk) (68° 57' severno, 33° 18' vzhodno) je mesto heroj v Rusiji 1967 km severno od Moskve ob obali Barentsovega morja v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Arktični ocean in Murmansk · Poglej več »
MV Arctic
Ledolomilec MV Arctic MV Arctic je ledolomilec, zgrajen leta 1978 v Kanadi.
Novo!!: Arktični ocean in MV Arctic · Poglej več »
Naresov preliv
Grenlandija Naresov preliv je morski preliv med otokom Ellesmere, ki leži na skrajnem severu kanadskega zveznega ozemlja Nunavut, in Grenlandijo.
Novo!!: Arktični ocean in Naresov preliv · Poglej več »
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Novo!!: Arktični ocean in Ničelni poldnevnik · Poglej več »
Nogači
Nogači ali morski pajki (znanstveno ime Pycnogonida) so majhen razred v morju živečih pipalkarjev, v katerega uvrščamo en sam red, Pantopoda, vanj pa približno tisoč danes znanih vrst.
Novo!!: Arktični ocean in Nogači · Poglej več »
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra. Pod morskim dnom so bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina, ki se komercialno raziskujejo na območjih z globino morja do približno enega kilometra. Obalna območja so bogata z ribami, ki obiščejo Norveško morje iz severnega Atlantika ali Barentsovega morja (trske) zaradi drstenja. Topel severnoatlantski tok zagotavlja razmeroma stabilne in visoke temperature vode, tako da je za razliko od arktičnih morij Norveško morje vse leto brez ledu. Nedavne raziskave so pokazale, da je velika količina vode v Norveškem morju z veliko sposobnostjo absorpcije toplote pomembnejša kot vir milih zim na Norveškem kot Zalivski tok in njegovi podaljški.
Novo!!: Arktični ocean in Norveško morje · Poglej več »
Nova dežela
Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.
Novo!!: Arktični ocean in Nova dežela · Poglej več »
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Novo!!: Arktični ocean in Novgorodska republika · Poglej več »
Novosibirski otoki
Novosibirski otoki so otočje na skrajnem severu Rusije, ki ga oblivajo Morje Laptevov na zahodu, Vzhodnosibirsko morje na vzhodu ter odprti Arktični ocean na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki Jakutiji.
Novo!!: Arktični ocean in Novosibirski otoki · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Arktični ocean in Ocean · Poglej več »
Ojašio
Tok Ojašio trči v tok Kurošio pri Hokaidu. Ko trčita dva toka nastanejo vrtinčaste turbulence. Fitoplankton se koncentrira na robovih turbulence, s čimer lahko sledimo premikanju vode. 210x210_pik Tok Ojašio (親潮 "starševska plima"), znan tudi kot Oja Sivo, Ohotski ali Kurilski tok, je hladen subpolarni oceanski tok, ki teče proti jugu in kroži v nasprotni smeri urinega kazalca na zahodu Tihega oceana.
Novo!!: Arktični ocean in Ojašio · Poglej več »
Otok Axla Heiberga
Otok Axla Heiberga je nenaseljen otok na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja in s površino 43.178 km² eden večjih arktičnih otokov ter 31.
Novo!!: Arktični ocean in Otok Axla Heiberga · Poglej več »
Otok Ellefa Ringnesa
Otok Ellefa Ringnesa je nenaseljen otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade, s površino 11.295 km² eden od večjih kanadskih otokov in 69.
Novo!!: Arktični ocean in Otok Ellefa Ringnesa · Poglej več »
Otok oktobrske revolucije
Otok oktobrske revolucije je največji od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu.
Novo!!: Arktični ocean in Otok oktobrske revolucije · Poglej več »
Pantalasa
Pangee Pantalasa (vsa morja) je bil ogromen ocean, ki je v obdobju poznega paleozoika in zgodnjega mezozoika obdajal supercelino Pangeo.
Novo!!: Arktični ocean in Pantalasa · Poglej več »
Peace (reka v Kanadi)
Peace (angleško Peace River, francosko La rivière de la Paix, pomen 'Reka miru') je reka v Kanadi, katere porečje se razteza znotraj meja provinc Britanska Kolumbija in Alberta.
Novo!!: Arktični ocean in Peace (reka v Kanadi) · Poglej več »
Pečora
Pečora (Печо́ра; komijsko: Печӧра; nensko: Санэроˮ яха) je reka v evropskem delu Rusije, ki izvira na severozahodu Uralskega gorovja in se po 1809 km toka izliva v Pečorsko morje, zaliv Barentsovega morja znotraj Arktičnega kroga na skrajnem severovzhodu Evrope.
Novo!!: Arktični ocean in Pečora · Poglej več »
Pingo
Pinga na Tuktoyaktuku, severna Kanada Pogled z vrha pinga na drug pingo sredi jezera staljenega ledu, v ozadju je Arktični ocean (20. julij 1975) Pingo je grič z ledenim jedrom na polju permafrosta.
Novo!!: Arktični ocean in Pingo · Poglej več »
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Novo!!: Arktični ocean in Pingvini · Poglej več »
Podmornice razreda Akula
Razred Akula (Projekt 941 Akula – morski pes) je razred šestih strateških jedrskih podmornic sovjetske in ruske vojne mornarice, ki so prišle v uporabo v 80.
Novo!!: Arktični ocean in Podmornice razreda Akula · Poglej več »
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Novo!!: Arktični ocean in Robno morje · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Arktični ocean in Rusija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Arktični ocean in Ruski imperij · Poglej več »
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija. rusko Рутения ali Русь, Rutenija ali Rus, ukrajinsko Рутенія ali Русь, Rutenija ali Rus) je eksonim, izvirno rabljen v srednjeveški latinščini kot eno od več imen za Kijevsko Rusijo, Gališko-volinsko kneževino in po njenem propadu za vzhodnoslovanske in pravoslavne regije Velike litovske kneževine in Kraljevine Poljske v sedanji Ukrajini in Belorusiji.
Novo!!: Arktični ocean in Rutenija · Poglej več »
Salehard
Grb Seleharda Salehard (nenško Саля'харад, dobesedno hiša na polotoku) je malo mesto v Rusiji, upravno središče Jamalo-Nenškega avtonomnega okrožja.
Novo!!: Arktični ocean in Salehard · Poglej več »
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Novo!!: Arktični ocean in Severna Amerika · Poglej več »
Severna dežela
Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.
Novo!!: Arktični ocean in Severna dežela · Poglej več »
Severni medved
Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).
Novo!!: Arktični ocean in Severni medved · Poglej več »
Severni otok (Nova dežela)
Severni otok je večji od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Arktični ocean in Severni otok (Nova dežela) · Poglej več »
Severni tečajnik
izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.
Novo!!: Arktični ocean in Severni tečajnik · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Arktični ocean in Severno morje · Poglej več »
Severozahodna ozemlja
Severozahodna ozemlja (tudi Severozahodni teritoriji; izvorno angleško: Northwest Territories ali NWT, francosko: Territoires du Nord-Ouest ali TNO) so zvezno ozemlje Kanade.
Novo!!: Arktični ocean in Severozahodna ozemlja · Poglej več »
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Novo!!: Arktični ocean in Seznam morskih prelivov · Poglej več »
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Novo!!: Arktični ocean in Seznam rek v Evropi · Poglej več »
Seznam sončevih mrkov v 21. stoletju
21.
Novo!!: Arktični ocean in Seznam sončevih mrkov v 21. stoletju · Poglej več »
Skalno gorovje
Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.
Novo!!: Arktični ocean in Skalno gorovje · Poglej več »
Sončev mrk 10. junija 2021
10.
Novo!!: Arktični ocean in Sončev mrk 10. junija 2021 · Poglej več »
Spitsberg
Spitsberg je največji otok otočja Svalbard v Arktičnem oceanu na skrajnem severu Evrope, ki tvori najzahodnejši del tega otočja na stičišču Grenlandskega in Barentsovega morja, približno na pol razdalje med Grenlandijo in Deželo Franca Jožefa.
Novo!!: Arktični ocean in Spitsberg · Poglej več »
Suženjska reka
Suženjska reka (angleško Slave River, francosko Rivière des Esclaves) je reka v Kanadi, ki teče skozi severovzhodne predele Alberte in južne predele Severozahodnih teritorijev.
Novo!!: Arktični ocean in Suženjska reka · Poglej več »
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Novo!!: Arktični ocean in Svalbard · Poglej več »
Svalbard in Jan Mayen
Svalbard in Jan Mayen na zemljevidu Norveške Svalbard in Jan Mayen sta norveški ozemlji v Arktičnem oceanu, v administrativne namene obravnavani kot skupna enota s kodo 'SJ' po standardu ISO 3166-1.
Novo!!: Arktični ocean in Svalbard in Jan Mayen · Poglej več »
Svetovni ocean
Svetovni ocean ali Globalni ocean je med seboj povezan sistem Zemljinih oceanskih vod in zaobjema maso hidrosfere.
Novo!!: Arktični ocean in Svetovni ocean · Poglej več »
U-355
U-355 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Arktični ocean in U-355 · Poglej več »
U-589
U-589 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Arktični ocean in U-589 · Poglej več »
U-601
U-601 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Arktični ocean in U-601 · Poglej več »
U-639
U-639 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Arktični ocean in U-639 · Poglej več »
U-674
U-674 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Arktični ocean in U-674 · Poglej več »
U-742
U-742 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Arktični ocean in U-742 · Poglej več »
U-771
U-771 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Arktični ocean in U-771 · Poglej več »
U-921
U-921 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Arktični ocean in U-921 · Poglej več »
U-925
U-925 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Arktični ocean in U-925 · Poglej več »
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Novo!!: Arktični ocean in Uralsko gorovje · Poglej več »
Vasilij Čičagov
Vasilij Jakovljevič Čičagov, ruski mornariški častnik.
Novo!!: Arktični ocean in Vasilij Čičagov · Poglej več »
Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)
Vzhodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.
Novo!!: Arktični ocean in Vzhodna fronta (druga svetovna vojna) · Poglej več »
Vzhodnoevropsko nižavje
Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.
Novo!!: Arktični ocean in Vzhodnoevropsko nižavje · Poglej več »
Vzhodnosibirsko morje
Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.
Novo!!: Arktični ocean in Vzhodnosibirsko morje · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Arktični ocean in Združene države Amerike · Poglej več »
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Novo!!: Arktični ocean in Zemeljsko površje · Poglej več »
1 E13 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².
Novo!!: Arktični ocean in 1 E13 m² · Poglej več »
13. februar
13.
Novo!!: Arktični ocean in 13. februar · Poglej več »
90377 Sedna
90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.
Novo!!: Arktični ocean in 90377 Sedna · Poglej več »
Preusmerja sem:
Arktično morje, Severni ocean, Severno Ledeno morje, Severno ledeno morje.
