Odpri v Google MapsKazalo
125 odnosi: Aljaska, Arktični ocean, Arktika, Atlantski ocean, Atomflot, Azija, Šindžjang, Šotna deva, Čukči, Čukotsko morje, Baffinov zaliv, Barentsovo morje, Beaufortovo morje, Belo morje, Beringov preliv, Beringovo morje, Bitka za Atlantik, Boljševik (otok), Carska bomba, Davisov preliv, Džungarija, Dežela Franca Jožefa, Evropa, Finnmark, Fram (razločitev), Fridtjof Nansen, Geografija, Geografija Evrope, Geografija Rusije, Geografija Združenih držav Amerike, Grenlandija, Grenlandsko morje, Henti, Hudsonov zaliv, Islandija, Jan Mayen, Jökulsárgljúfur, Johan Oskar Backlund, Južni ocean, Južni otok (Nova dežela), Jugra, K-173 Krasnojarsk, K-442 Čeljabinsk, K-456 Tver, K-549 Knjaz Vladimir, Kanada, Kanadsko arktično otočje, Karsko morje, Kečiga, Komandantovi otoki, ... Razširi indeks (75 več) »
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Arktični ocean in Aljaska
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Arktični ocean in Arktični ocean
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Arktični ocean in Arktika
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Arktični ocean in Atlantski ocean
Atomflot
Natovarjanje jedrskih ledolomilcev v matičnem pristanišču Atomflot-a v Murmansku. Atomflot je rusko državno podjetje, s sedežem v mestu Murmansk, v Murmanski oblasti na obali Barentsovega morja v Artičnem oceanu.
Poglej Arktični ocean in Atomflot
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Arktični ocean in Azija
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Arktični ocean in Šindžjang
Šotna deva
Šotna deva (znanstveno ime Aeshna caerulea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v polarnih območjih Evrazije.
Poglej Arktični ocean in Šotna deva
Čukči
Čukči ali tudi Čukši in Čukoti, (izvirno ime Luoravetlan, možje ali Tusfa, bratje ali zavezniki), »severno jelenji ljudje« (čauču) so ljudstvo mongolidne rase, ki naseljuje najbolj severovzhodne predele Sibirije (Čukotka, Čukotski polotok) na obalah Severnega Ledenega morja in Beringovega morja.
Poglej Arktični ocean in Čukči
Čukotsko morje
Čukotsko morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži med Azijo in Severno Ameriko.
Poglej Arktični ocean in Čukotsko morje
Baffinov zaliv
Lega Baffinovega zaliva Plavajoča ledena gora v Baffinovem zalivu Baffinov zaliv (inuktitut Saknirutiak Imanga, grenlandsko Avannaata Imaa) je obsežen morski zaliv oziroma robno morje, ki leži med Atlantskim in Arktičnim oceanom.
Poglej Arktični ocean in Baffinov zaliv
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Poglej Arktični ocean in Barentsovo morje
Beaufortovo morje
Beaufortovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki se razteza severno od ameriške zvezne države Aljaska ter Jukona in Severozahodnih teritorijev v Kanadi.
Poglej Arktični ocean in Beaufortovo morje
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Poglej Arktični ocean in Belo morje
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Poglej Arktični ocean in Beringov preliv
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Arktični ocean in Beringovo morje
Bitka za Atlantik
Bitka za Atlantik je bila najdaljša neprekinjena vojaška kampanja 2. svetovne vojne, saj je trajala od leta 1939 do propada Tretjega rajha leta 1945, z viškom od sredine 1940 do približno konca leta 1943.
Poglej Arktični ocean in Bitka za Atlantik
Boljševik (otok)
Boljševik je drugi največji in najjužnejši od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od celine.
Poglej Arktični ocean in Boljševik (otok)
Carska bomba
Carska bomba (rusko Царь-бомба, pomenski prevod: »kraljica vseh bomb«, pogovorno tudi Mati žitnega molja (Кузькина мать), sicer žaljivka) je ime največjega in najmočnejšega jedrskega orožja, ki je bilo do zdaj detonirano.
Poglej Arktični ocean in Carska bomba
Davisov preliv
Lega Davisovega preliva med Kanado in Grenlandijo Pogled na ustje fjorda Kangerlussuaq iz Davisovega preliva Davisov preliv je morski preliv v severnem Atlantskem oceanu, ki leži med jugovzhodom Baffinovega otoka v kanadskem zveznem ozemlju Nunavut in jugozahodom Grenlandije.
Poglej Arktični ocean in Davisov preliv
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Arktični ocean in Džungarija
Dežela Franca Jožefa
Dežêla Fránca Jóžefa (tudi Zêmlja Fránca Jóžefa) (Zemlja Franca Josifa) je otočje v Arktičnem oceanu (Severnem ledenem morju), severno od Nove dežele in zahodno od Svalbarda.
Poglej Arktični ocean in Dežela Franca Jožefa
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Arktični ocean in Evropa
Finnmark
ali Finnmárku je nekdanja administrativna regija na skrajnem severovzhodu Norveške, ki na zahodu meji na nekdanjo administrativno regijo Troms, Finsko (finsko Laponsko) na jugu in Rusijo (Oblast Murmansk) na vzhodu.
Poglej Arktični ocean in Finnmark
Fram (razločitev)
Fram je lahko.
Poglej Arktični ocean in Fram (razločitev)
Fridtjof Nansen
Fridtjof Wedel-Jarlsberg Nansen, norveški polarni raziskovalec, polihistor in politik, nobelov nagrajenec, * 10.
Poglej Arktični ocean in Fridtjof Nansen
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Arktični ocean in Geografija
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Arktični ocean in Geografija Evrope
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Arktični ocean in Geografija Rusije
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Poglej Arktični ocean in Geografija Združenih držav Amerike
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Arktični ocean in Grenlandija
Grenlandsko morje
Grenlandsko morje je robno morje v severnem Atlantskem oceanu oz.
Poglej Arktični ocean in Grenlandsko morje
Henti
Gornji tok reke Onon v gorovju Henti. Gorovje Henti (Хэнтий нуруу, Hentij nuruu) je gorska veriga v provincah Töv in Henti v severni Mongoliji.
Poglej Arktični ocean in Henti
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Poglej Arktični ocean in Hudsonov zaliv
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Arktični ocean in Islandija
Jan Mayen
Jan Mayen je otok med Grenlandijo in severom Norveške na položaju 71° severne zemljepisne širine in 8° zahodne zemljepisne dolžine, pripada Norveški.
Poglej Arktični ocean in Jan Mayen
Jökulsárgljúfur
Jökulsárgljúfur je nekdanji narodni park, ki se nahaja na severu Islandije okrog reke Jökulsá á Fjöllum.
Poglej Arktični ocean in Jökulsárgljúfur
Johan Oskar Backlund
Johan Oskar Backlund, švedsko-ruski astronom, * 28. april 1846, Länghem, Westrogothia, Švedska, † 29. avgust 1916, Pulkovo, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Arktični ocean in Johan Oskar Backlund
Južni ocean
Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60.
Poglej Arktični ocean in Južni ocean
Južni otok (Nova dežela)
Južni otok je manjši od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Poglej Arktični ocean in Južni otok (Nova dežela)
Jugra
Avtonomno okrožje Hanti-Mansi v zagodni Sibiriji Jugra (starorusko Югра, Jugra, bizantinsko grško Οὔγγροι, Oὔggroi, latinsko Ongariae) je skupno ime pokrajin in ljudstev vzhodno od Urala zahodni Sibiriji, omenjenih v ruskih kronikah od 12.
Poglej Arktični ocean in Jugra
K-173 Krasnojarsk
Krasnojarsk je bila jurišna jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice.
Poglej Arktični ocean in K-173 Krasnojarsk
K-442 Čeljabinsk
Čeljabinsk je jurišna jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice.
Poglej Arktični ocean in K-442 Čeljabinsk
K-456 Tver
Tver je jurišna jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice.
Poglej Arktični ocean in K-456 Tver
K-549 Knjaz Vladimir
K-549 Knjaz Vladimir je strateška jedrska podmornica razreda ''Borej-A'' Ruske vojne mornarice. Poimenovana je po velikem knezu kijevske Rusije Vladimirju I. Njen gredelj je bil položen 30. julija 2012, splavljena je bila 17. novembra 2017, pristaniška preizkušanja pa so se začela konec novembra 2018.
Poglej Arktični ocean in K-549 Knjaz Vladimir
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Arktični ocean in Kanada
Kanadsko arktično otočje
Kanadsko arktično otočje oz.
Poglej Arktični ocean in Kanadsko arktično otočje
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Poglej Arktični ocean in Karsko morje
Kečiga
Kečiga (znanstveno ime Acipenser ruthenus) je razmeroma majhna riba iz družine jesetrov, ki je razširjena po Evraziji, kjer poseljuje velike reke porečja Črnega in Kaspijskega morja ter reke, ki se izlivajo v vzhodni del Baltika in v Severno Ledeno morje.
Poglej Arktični ocean in Kečiga
Komandantovi otoki
Komandantovi otoki (Komandorskije ostrova) so otočje na robu Beringovega morja v Tihem oceanu, ki leži ob vzhodni obali polotoka Kamčatka na skrajnem vzhodu Evrazije.
Poglej Arktični ocean in Komandantovi otoki
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Poglej Arktični ocean in Kontinentalna polica
Kotelni
Kotelni je otok v Arktičnem oceanu, največji otok Novosibirskega otočja na severovzhodu Rusije, ki upravno spada pod republiko Jakutijo.
Poglej Arktični ocean in Kotelni
Lena
Delta reke Lene (iz projekta NASA Landsat) Lena je reka na severovzhodu Rusije v vzhodni Sibiriji.
Poglej Arktični ocean in Lena
Leptostraki
Leptostraki (znanstveno ime Leptostraca, iz grških besed za tanek in lupina) so red majhnih morskih rakov.
Poglej Arktični ocean in Leptostraki
Lincolnovo morje
Zemljevid Lincolnovega morja s prikazom rta Columbia in Rta Morrisa Jesupa Lincolnovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži severno od Kanadskega arktičnega otočja, Grenlandije in Naresovega preliva, ki ga povezuje z Baffinovim zalivom, robnim morjem Atlantskega oceana.
Poglej Arktični ocean in Lincolnovo morje
Mackenziejeva reka
Mackenziejeva reka (angleško Mackenzie River, francosko Le fleuve Mackenzie) je reka, ki skupaj s Suženjsko reko ter rekama Peace in Finlay tvori največje porečje v Kanadi, medtem ko je na severnoameriški celini od tega porečja večje le porečje Misisipija.
Poglej Arktični ocean in Mackenziejeva reka
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Poglej Arktični ocean in Marijanski jarek
Mývatn
Mývatn je plitvo jezero, ki leži na območju aktivnega vulkanizma na severu Islandije, nedaleč od vulkana Krafla.
Poglej Arktični ocean in Mývatn
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Arktični ocean in Mehkužci
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Arktični ocean in Milutin Milanković
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Arktični ocean in Morje
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki.
Poglej Arktični ocean in Morje Laptevov
Morske želve
Morske želve (znanstveno ime Chelonioidea) so želve, ki jih najdemo v vseh oceanih sveta razen v Arktičnem oceanu.
Poglej Arktični ocean in Morske želve
Morske spake
Morske spake (znanstveno ime Lophiidae) so družina morskih rib, ki je razširjena v Arktičnem, Atlantskem, Indijskem in Tihem oceanu z morji.
Poglej Arktični ocean in Morske spake
Murmansk
Murmansk (Múrmansk) (68° 57' severno, 33° 18' vzhodno) je mesto heroj v Rusiji 1967 km severno od Moskve ob obali Barentsovega morja v Arktičnem oceanu.
Poglej Arktični ocean in Murmansk
MV Arctic
Ledolomilec MV Arctic MV Arctic je ledolomilec, zgrajen leta 1978 v Kanadi.
Poglej Arktični ocean in MV Arctic
Naresov preliv
Grenlandija Naresov preliv je morski preliv med otokom Ellesmere, ki leži na skrajnem severu kanadskega zveznega ozemlja Nunavut, in Grenlandijo.
Poglej Arktični ocean in Naresov preliv
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Arktični ocean in Ničelni poldnevnik
Nogači
Nogači ali morski pajki (znanstveno ime Pycnogonida) so majhen razred v morju živečih pipalkarjev, v katerega uvrščamo en sam red, Pantopoda, vanj pa približno tisoč danes znanih vrst.
Poglej Arktični ocean in Nogači
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra.
Poglej Arktični ocean in Norveško morje
Nova dežela
Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.
Poglej Arktični ocean in Nova dežela
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Arktični ocean in Novgorodska republika
Novosibirski otoki
Novosibirski otoki so otočje na skrajnem severu Rusije, ki ga oblivajo Morje Laptevov na zahodu, Vzhodnosibirsko morje na vzhodu ter odprti Arktični ocean na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki Jakutiji.
Poglej Arktični ocean in Novosibirski otoki
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Arktični ocean in Ocean
Ojašio
Tok Ojašio trči v tok Kurošio pri Hokaidu. Ko trčita dva toka nastanejo vrtinčaste turbulence. Fitoplankton se koncentrira na robovih turbulence, s čimer lahko sledimo premikanju vode. 210x210_pik Tok Ojašio (親潮 "starševska plima"), znan tudi kot Oja Sivo, Ohotski ali Kurilski tok, je hladen subpolarni oceanski tok, ki teče proti jugu in kroži v nasprotni smeri urinega kazalca na zahodu Tihega oceana.
Poglej Arktični ocean in Ojašio
Otok Axla Heiberga
Otok Axla Heiberga je nenaseljen otok na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja in s površino 43.178 km² eden večjih arktičnih otokov ter 31.
Poglej Arktični ocean in Otok Axla Heiberga
Otok Ellefa Ringnesa
Otok Ellefa Ringnesa je nenaseljen otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade, s površino 11.295 km² eden od večjih kanadskih otokov in 69.
Poglej Arktični ocean in Otok Ellefa Ringnesa
Otok oktobrske revolucije
Otok oktobrske revolucije je največji od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu.
Poglej Arktični ocean in Otok oktobrske revolucije
Pantalasa
Pangee Pantalasa (vsa morja) je bil ogromen ocean, ki je v obdobju poznega paleozoika in zgodnjega mezozoika obdajal supercelino Pangeo.
Poglej Arktični ocean in Pantalasa
Peace (reka v Kanadi)
Peace (angleško Peace River, francosko La rivière de la Paix, pomen 'Reka miru') je reka v Kanadi, katere porečje se razteza znotraj meja provinc Britanska Kolumbija in Alberta.
Poglej Arktični ocean in Peace (reka v Kanadi)
Pečora
Pečora (Печо́ра; komijsko: Печӧра; nensko: Санэроˮ яха) je reka v evropskem delu Rusije, ki izvira na severozahodu Uralskega gorovja in se po 1809 km toka izliva v Pečorsko morje, zaliv Barentsovega morja znotraj Arktičnega kroga na skrajnem severovzhodu Evrope.
Poglej Arktični ocean in Pečora
Pingo
Pinga na Tuktoyaktuku, severna Kanada Pogled z vrha pinga na drug pingo sredi jezera staljenega ledu, v ozadju je Arktični ocean (20. julij 1975) Pingo je grič z ledenim jedrom na polju permafrosta.
Poglej Arktični ocean in Pingo
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Poglej Arktični ocean in Pingvini
Podmornice razreda Akula
Razred Akula (Projekt 941 Akula – morski pes) je razred šestih strateških jedrskih podmornic sovjetske in ruske vojne mornarice, ki so prišle v uporabo v 80.
Poglej Arktični ocean in Podmornice razreda Akula
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Poglej Arktični ocean in Robno morje
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Arktični ocean in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Arktični ocean in Ruski imperij
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija.
Poglej Arktični ocean in Rutenija
Salehard
Grb Seleharda Salehard (nenško Саля'харад, dobesedno hiša na polotoku) je malo mesto v Rusiji, upravno središče Jamalo-Nenškega avtonomnega okrožja.
Poglej Arktični ocean in Salehard
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Arktični ocean in Severna Amerika
Severna dežela
Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.
Poglej Arktični ocean in Severna dežela
Severni medved
Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).
Poglej Arktični ocean in Severni medved
Severni otok (Nova dežela)
Severni otok je večji od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Poglej Arktični ocean in Severni otok (Nova dežela)
Severni tečajnik
izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.
Poglej Arktični ocean in Severni tečajnik
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Arktični ocean in Severno morje
Severozahodna ozemlja
Severozahodna ozemlja (tudi Severozahodni teritoriji; izvorno angleško: Northwest Territories ali NWT, francosko: Territoires du Nord-Ouest ali TNO) so zvezno ozemlje Kanade.
Poglej Arktični ocean in Severozahodna ozemlja
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Poglej Arktični ocean in Seznam morskih prelivov
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Arktični ocean in Seznam rek v Evropi
Seznam sončevih mrkov v 21. stoletju
21.
Poglej Arktični ocean in Seznam sončevih mrkov v 21. stoletju
Skalno gorovje
Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.
Poglej Arktični ocean in Skalno gorovje
Sončev mrk 10. junija 2021
10.
Poglej Arktični ocean in Sončev mrk 10. junija 2021
Spitsberg
Spitsberg je največji otok otočja Svalbard v Arktičnem oceanu na skrajnem severu Evrope, ki tvori najzahodnejši del tega otočja na stičišču Grenlandskega in Barentsovega morja, približno na pol razdalje med Grenlandijo in Deželo Franca Jožefa.
Poglej Arktični ocean in Spitsberg
Suženjska reka
Suženjska reka (angleško Slave River, francosko Rivière des Esclaves) je reka v Kanadi, ki teče skozi severovzhodne predele Alberte in južne predele Severozahodnih teritorijev.
Poglej Arktični ocean in Suženjska reka
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Poglej Arktični ocean in Svalbard
Svalbard in Jan Mayen
Svalbard in Jan Mayen na zemljevidu Norveške Svalbard in Jan Mayen sta norveški ozemlji v Arktičnem oceanu, v administrativne namene obravnavani kot skupna enota s kodo 'SJ' po standardu ISO 3166-1.
Poglej Arktični ocean in Svalbard in Jan Mayen
Svetovni ocean
Svetovni ocean ali Globalni ocean je med seboj povezan sistem Zemljinih oceanskih vod in zaobjema maso hidrosfere.
Poglej Arktični ocean in Svetovni ocean
U-355
U-355 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Poglej Arktični ocean in U-355
U-589
U-589 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Poglej Arktični ocean in U-589
U-601
U-601 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Poglej Arktični ocean in U-601
U-639
U-639 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Poglej Arktični ocean in U-639
U-674
U-674 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Poglej Arktični ocean in U-674
U-742
U-742 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Poglej Arktični ocean in U-742
U-771
U-771 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Poglej Arktični ocean in U-771
U-921
U-921 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Poglej Arktični ocean in U-921
U-925
U-925 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Poglej Arktični ocean in U-925
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Arktični ocean in Uralsko gorovje
Vasilij Čičagov
Vasilij Jakovljevič Čičagov, ruski mornariški častnik.
Poglej Arktični ocean in Vasilij Čičagov
Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)
Vzhodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.
Poglej Arktični ocean in Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)
Vzhodnoevropsko nižavje
Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.
Poglej Arktični ocean in Vzhodnoevropsko nižavje
Vzhodnosibirsko morje
Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.
Poglej Arktični ocean in Vzhodnosibirsko morje
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Arktični ocean in Združene države Amerike
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Arktični ocean in Zemeljsko površje
1 E13 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².
Poglej Arktični ocean in 1 E13 m²
13. februar
13.
Poglej Arktični ocean in 13. februar
90377 Sedna
90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.
Poglej Arktični ocean in 90377 Sedna
Prav tako znan kot Arktično morje, Severni ocean, Severno Ledeno morje.