Kazalo
31 odnosi: Basileopator, Bizantinsko cesarstvo, Dagon, Efez, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Evgenij, Flavij Bauton, Galatija (rimska provinca), Galla Placidia, Honorij (rimski cesar), Janez Zlatousti, Jazdegerd I., Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Koptski Kairo, Magister officiorum, Papež Anastazij I., Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Silivri, Sounion, Sozomen, Starorimska civilizacija, Teodozij I., Teodozij II., Valentinijan II., Velika shizma, Vizigoti, Vladarsko jabolko, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1. maj.
Basileopator
Bronasti ''folis'' Romana Lekapena, enega od dveh ''basileopatorjev'' v bizantinski zgodovini Basileopatōr (grško βασιλεοπάτωρ, dobesedno basileusov oče) je bil eden od najvišjih in izjemnih posvetnih naslovov Bizantinskega cesarstva.
Poglej Arkadij in Basileopator
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Arkadij in Bizantinsko cesarstvo
Dagon
Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.
Poglej Arkadij in Dagon
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Arkadij in Efez
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Arkadij in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Evgenij
Evgenij z imperialnimi simboli na kovancu Flavij Evgenij, rimski uzurpator, † 6. september 394.
Poglej Arkadij in Evgenij
Flavij Bauton
Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.
Poglej Arkadij in Flavij Bauton
Galatija (rimska provinca)
Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.
Poglej Arkadij in Galatija (rimska provinca)
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Arkadij in Galla Placidia
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Arkadij in Honorij (rimski cesar)
Janez Zlatousti
Sveti Janez Zlatousti, tudi sveti Janez Krizostom, svetnik, carigrajski patriarh, svetnik, eden treh velikih vzhodnih cerkvenih očetov, cerkveni učitelj, * 347, Antiohija, Sirija, † 14. september 407, Komana.
Poglej Arkadij in Janez Zlatousti
Jazdegerd I.
Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.
Poglej Arkadij in Jazdegerd I.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Arkadij in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Arkadij in Konstantinopelsko obzidje
Koptski Kairo
Koptski Kairo je del Starega Kaira, ki zajema Babilonsko trdnjavo, Koptski muzej, Visečo cerkev, grško cerkev sv.
Poglej Arkadij in Koptski Kairo
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Poglej Arkadij in Magister officiorum
Papež Anastazij I.
Anastazij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje; papež 27. november 399 † 19. december 401 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Arkadij in Papež Anastazij I.
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Arkadij in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Arkadij in Seznam rimskih cesarjev
Silivri
Silivri je okrožje in mesto na obali Marmarskega morja v turški provinci Istanbul.
Poglej Arkadij in Silivri
Sounion
Rt Sounion (grško Aκρωτήριο Σούνιο - Akrotírio Soúnio; starogrško Άκρον Σούνιον - Άkron Soúnion; latinsko Sunium promonturium; beneško Capo Colonne - Rt stebrov) je rt, ki leži 69 km v smeri jug-jugovzhod od Aten, na najjužnejši točki Atiškega polotoka v Grčiji.
Poglej Arkadij in Sounion
Sozomen
Salaminij Hermij Sozomen (grško Σαλαμίνιος Ερμείας Σωζομενός) je bil bizantinski cerkveni zgodovinar, * okoli 400, Betelija, Palestina, † okoli 450, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Arkadij in Sozomen
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Arkadij in Starorimska civilizacija
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Arkadij in Teodozij I.
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Poglej Arkadij in Teodozij II.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Arkadij in Valentinijan II.
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Poglej Arkadij in Velika shizma
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Arkadij in Vizigoti
Vladarsko jabolko
Vladarsko jabolko svetih rimskih cesarjev (okoli 1612-1615) Vladarsko jabolko je krščansko znamenje oz.
Poglej Arkadij in Vladarsko jabolko
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Arkadij in Zgodovina Rimskega cesarstva
1. maj
1.
Poglej Arkadij in 1. maj