Kazalo
38 odnosi: Akropola, AntiÄna Šparta, AntiÄne olimpijske igre, Argolida, Argonavti, Argos (mesto), Argus (razloÄitev), ArhaiÄna GrÄija, Artakserks III., Bronasta bojevnika, Danajci, Delfi, Diomed, Dolgo obzidje, Pirej, Enej (mitologija), Epidaver, Grška temna doba, Heba, Herajon v Argosu, Heraklej, Hermes, Homer, Joaquim Arcoverde de Albuquerque Cavalcanti, KlasiÄna GrÄija, KlasiÄne Atene, Krez, Lizip, Mcheta, Mikene, Patmos, Peloponez, Piramida, Poliklet, Starogrška keramika, Starogrško kiparstvo, Tirint, Tripoli, GrÄija, Zveza najstarejših evropskih mest.
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) oznaÄuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Argos in Akropola
AntiÄna Šparta
AntiÄna Šparta (dorsko ΣπĪ¬ρτα, Spárta, atiško ΣπĪ¬ρτη, Spárti, starogrško ΛακεδαιμονĪÆα/ΛακεδαĪÆμων, Lakedaimonía/LakedaímÅn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v AntiÄni GrÄiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Argos in AntiÄna Šparta
AntiÄne olimpijske igre
AntiÄne olimpijske igre (grško ΟλυμπιακοĪÆ αγĻνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antiÄne GrÄije.
Poglej Argos in AntiÄne olimpijske igre
Argolida
Argolida (grško ΑργολĪÆδα Argolida; į¼ργολĪÆς Argolis v stari gršÄini in katarevusi) je ena izmed obmoÄnih enot GrÄije.
Poglej Argos in Argolida
Argonavti
Argo, slika Lorenza Coste Argonávti so bili v grški mitologiji skupina junakov, ki so v Äasu pred trojansko vojno na ladji Argo (od tod tudi ime Argo-navti) spremljali Jazona na otok Kolhido, kjer je bilo spravljeno zlato runo.
Poglej Argos in Argonavti
Argos (mesto)
Argos (grško Īργος, Árgos; starogrško į¼ργος, ÁrÉ”os) je mesto in nekdanja obÄina v Argolidi na Peloponezu v GrÄiji.
Poglej Argos in Argos (mesto)
Argus (razloÄitev)
Argus (slovensko Argos) je lahko.
Poglej Argos in Argus (razloÄitev)
ArhaiÄna GrÄija
ArhaiÄna doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Argos in ArhaiÄna GrÄija
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko ArtaxšaçrÄ, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Argos in Artakserks III.
Bronasta bojevnika
Bronasta bojevnika iz kraja Riace (italijansko Bronzi di Riace) ali Bojevnika iz kraja Riace sta dva grška bronasta gola bradata bojevnika v naravni velikosti iz okoli leta 460–450 pr.
Poglej Argos in Bronasta bojevnika
Danajci
Denjeni/Danajci so bili domnevno eno od Ljudstev z morja.
Poglej Argos in Danajci
Delfi
Delfi (grško ΔελφοĪÆ Delphoi) je arheološko najdišÄe in sodobno mesto v GrÄiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Argos in Delfi
Diomed
Diomed je junak iz grške mitologije, znan predvsem po svojem sodelovanju v trojanski vojni.
Poglej Argos in Diomed
Dolgo obzidje, Pirej
Dolgo obzidje (grško Μακρį½° ΤεĪÆχη) je bilo obzidje, ki so ga gradili v antiÄni GrÄiji iz mesta do pristanišÄa in je zagotavljalo varno povezavo do morja tudi med obleganjem.
Poglej Argos in Dolgo obzidje, Pirej
Enej (mitologija)
V grško-rimski mitologiji je bil Enej (grško Αį¼°νεĪÆας, Aineias, verjetno izhaja iz grške besede αį¼°νĪ®, ki pomeni "slavljen") trojanski junak, sin princa Anhiza in boginje Afrodite (rimska Venera).
Poglej Argos in Enej (mitologija)
Epidaver
Stadion v Epidavru Epidaver (grško į¼πĪÆδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πĻλις − polis) v antiÄni GrÄiji ob Saronskem zalivu na polotoku Peloponezu.
Poglej Argos in Epidaver
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometriÄno obdobje (po znaÄilni geometriÄni umetnosti tistega Äasa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palaÄne civilizacije okoli 1100 pr.
Poglej Argos in Grška temna doba
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ĖhiĖbiĖ /; grško: į¼βη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Argos in Heba
Herajon v Argosu
Herajon v Argosu (grško į¼©ραįæον į¼ργους) je antiÄni tempelj v Argosu v GrÄiji.
Poglej Argos in Herajon v Argosu
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško į¼©ρακλįæς: HÄraklÄs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Argos in Heraklej
Hermes
Hermes (grško į¼ρμįæς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Argos in Hermes
Homer
Homer (HómÄros - talec), antiÄni grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Argos in Homer
Joaquim Arcoverde de Albuquerque Cavalcanti
Joaquim Arcoverde de Albuquerque Cavalcanti, brazilski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. januar 1850, Cimbres, † 18. april 1930.
Poglej Argos in Joaquim Arcoverde de Albuquerque Cavalcanti
KlasiÄna GrÄija
KlasiÄna doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaiÄni dobi.
Poglej Argos in KlasiÄna GrÄija
KlasiÄne Atene
Atene (starogrško į¼θįæναι, Athênai) so bile v klasiÄnem obdobju antiÄne GrÄije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središÄe znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Argos in KlasiÄne Atene
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeÄa amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροįæσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr.
Poglej Argos in Krez
Lizip
Lizip (lat. Lysippos), grški kipar, * ??? Sikion, † ???.
Poglej Argos in Lizip
Mcheta
Mcheta (įįŖį®įįį) je eno najstarejših mest v Gruziji, v regiji Mcheta-Mtianeti v bližini Tbilisija.
Poglej Argos in Mcheta
Mikene
Mikene (grško Μυκįæναι MykÄnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišÄe v GrÄiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Argos in Mikene
Patmos
Patmos (grško ΠĪ¬τμος, Pátmos) je majhen grški otok v Egejskem morju.
Poglej Argos in Patmos
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško ΠελοπĻννησος, PelopónnÄsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni GrÄiji.
Poglej Argos in Peloponez
Piramida
EgipÄanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematiÄne piramide.
Poglej Argos in Piramida
Poliklet
Poliklet (okoli 480–420 pr. n. št.) je bil starogrški kipar iz Argosa v GrÄiji.
Poglej Argos in Poliklet
Starogrška keramika
Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antiÄne GrÄije in ker jih je toliko (veÄ kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramiÄno dokumentacijo klasiÄnega obmoÄja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.
Poglej Argos in Starogrška keramika
Starogrško kiparstvo
Starogrško kiparstvo je kiparstvo antiÄne GrÄije.
Poglej Argos in Starogrško kiparstvo
Tirint
Tirint (stara gršÄina: ΤĪÆρυνς; moderna gršÄina: ΤĪÆρυνθα) je arheološko najdišÄe v Mikenah v Argolidi na Peloponezu, nekaj kilometrov severno od Navpliona.
Poglej Argos in Tirint
Tripoli, GrÄija
Tripoli (grško ΤρĪÆπολη, Tripoli, prej ΤρĪÆπολις, Tripolis, še prej ΤριπολιτσĪ¬ Tripolitsa) je mesto v osrednjem delu Peloponeza v GrÄiji.
Poglej Argos in Tripoli, GrÄija
Zveza najstarejših evropskih mest
Zveza najstarejših evropskih mest je delovna skupina, ki povezuje najstarejša mesta v Evropi.
Poglej Argos in Zveza najstarejših evropskih mest