Odpri v Google MapsKazalo
67 odnosi: Abu Nasr Mansur, Ahmed ibn Fadlan, Al Hvarizmi, Al-Biruni, Al-Valid I., Algoritem, Amu Darja, Azija, Čad (jezero), Čagatajski kanat, Baškirji, Balhaško jezero, Barsakelmes, Džoči, Evrazijska stepa, Geografija Kazahstana, Geografija Kirgizistana, Geografija Rusije, Geografija Uzbekistana, Gladki jeseter, Hazari, Hivski kanat, Horezm, Ibn Batuta, Jezero, Karakalpaki, Karakum, Kazaška stepa, Kazahstan, Kušansko cesarstvo, Merv, Mongolsko cesarstvo, Morje, Notranja delta, Ocean Tetida, Paratetida, Parti, Prvi turški kaganat, Rdeča Hrvaška, Sabljarka, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Seznam ekoloških vsebin, Seznam jezer, Seznam okoljevarstvenih katastrof, Seznam rek po dolžini, Sibirija, Sir Darja, Slano jezero, Som, ... Razširi indeks (17 več) »
Abu Nasr Mansur
Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.
Poglej Aralsko jezero in Abu Nasr Mansur
Ahmed ibn Fadlan
Ahmed ibn Fadlān ibn al-'Abbās ibn Rāšid ibn Hammād (arabsko: أحمد بن فضلان بن العباس بن راشد بن حماد), arabski pisec in popotnik iz 10.
Poglej Aralsko jezero in Ahmed ibn Fadlan
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Aralsko jezero in Al Hvarizmi
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Aralsko jezero in Al-Biruni
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.
Poglej Aralsko jezero in Al-Valid I.
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Aralsko jezero in Algoritem
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Poglej Aralsko jezero in Amu Darja
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Aralsko jezero in Azija
Čad (jezero)
Čad je jezero v Srednji Afriki, ki se nahaja v zaprti kotlini ob južnem robu Sahare, v polsuhem Sahelu.
Poglej Aralsko jezero in Čad (jezero)
Čagatajski kanat
Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.
Poglej Aralsko jezero in Čagatajski kanat
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Poglej Aralsko jezero in Baškirji
Balhaško jezero
Balhaško jezero (Балқаш көлі, Озеро Балхаш, Ozero Balhaš) je delno slano endoreično jezero, ki leži južno od Kazaškega višavja na vzhodu Kazahstana v Srednji Aziji, s površino 18.200 km² eno največjih azijskih jezer in 15.
Poglej Aralsko jezero in Balhaško jezero
Barsakelmes
Zemljevid Aralskega jezera leta 1960 Barsakelmes je nekdanji otok v Aralskem jezeru.
Poglej Aralsko jezero in Barsakelmes
Džoči
Džoči (Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Poglej Aralsko jezero in Džoči
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Aralsko jezero in Evrazijska stepa
Geografija Kazahstana
Kazahstan je v Srednji Aziji in Vzhodni Evropi na, s površino približno 2.724.900 kvadratnih kilometrov pa več kot dvakratnik skupne velikosti drugih štirih držav Srednje Azije.
Poglej Aralsko jezero in Geografija Kazahstana
Geografija Kirgizistana
Kirgizistan je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Aralsko jezero in Geografija Kirgizistana
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Aralsko jezero in Geografija Rusije
Geografija Uzbekistana
Uzbekistan je država v Srednji Aziji, ki leži med Aralskim jezerom na severu in gorovjem Pamir na jugovzhodu.
Poglej Aralsko jezero in Geografija Uzbekistana
Gladki jeseter
Gladki jeseter (znanstveno ime Acipenser nudiventris) je vrsta rib iz družine jesetrov.
Poglej Aralsko jezero in Gladki jeseter
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Aralsko jezero in Hazari
Hivski kanat
Hivski kanat (uzbeško خیوه خانلیگی, Hiva Honligi, perzijsko خانات خیوه) je bila od leta 1511 do 1920, razen v obdobju med afšaridsko okupacijo od leta 1740 do 1746, turška država v Centralni Aziji v zgodovinski pokrajini Horezm.
Poglej Aralsko jezero in Hivski kanat
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Aralsko jezero in Horezm
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Aralsko jezero in Ibn Batuta
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Aralsko jezero in Jezero
Karakalpaki
Karakalpaki so turška (kipčaška) etnična skupina iz Karakalpakstana v severnozahodnem Uzbekistanu.
Poglej Aralsko jezero in Karakalpaki
Karakum
Karakum, tudi Kara-Kum ali Gara-Gum (turkmensko Garagum), je puščava v Centralni Aziji.
Poglej Aralsko jezero in Karakum
Kazaška stepa
Kazaška stepa (kazaško Qazaq dalasy, Қазақ даласы tudi Uly dala, даly dala 'Velika stepa'), imenovana tudi velika Dala, ekoregija, palearktičnih zmernih travišč, savanskih in grmičastih biomov, je široko območje odprtih travišč v severnem Kazahstanu in sosednjih delih Rusije, ki se razprostira na vzhodu Pontske stepe in na zahodu stepe doline Emin, s katero je del Evrazijske stepe.
Poglej Aralsko jezero in Kazaška stepa
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Aralsko jezero in Kazahstan
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Aralsko jezero in Kušansko cesarstvo
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Aralsko jezero in Merv
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Aralsko jezero in Mongolsko cesarstvo
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Aralsko jezero in Morje
Notranja delta
Notranja delta je posebna rečna delta, ko reka preide skozi depresijo ali dolino ali konča v kotlini, iz katere ne izteka noben vodotok.
Poglej Aralsko jezero in Notranja delta
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Aralsko jezero in Ocean Tetida
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Aralsko jezero in Paratetida
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Aralsko jezero in Parti
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Aralsko jezero in Prvi turški kaganat
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Aralsko jezero in Rdeča Hrvaška
Sabljarka
Sabljarka (znanstveno ime Pelecus cultratus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.
Poglej Aralsko jezero in Sabljarka
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Poglej Aralsko jezero in Seldžuško cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Aralsko jezero in Seldžuki
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Aralsko jezero in Seznam ekoloških vsebin
Seznam jezer
Seznam jezer abecedno urejen po celinah.
Poglej Aralsko jezero in Seznam jezer
Seznam okoljevarstvenih katastrof
Ta stran je seznam okoljevarstvenih katastrof.
Poglej Aralsko jezero in Seznam okoljevarstvenih katastrof
Seznam rek po dolžini
Nil Seznam rek po dolžini.
Poglej Aralsko jezero in Seznam rek po dolžini
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Aralsko jezero in Sibirija
Sir Darja
Cestni most čez Sir Darjo med Urgenčem in Buharo Sir Darja (perzijsko: سيردريا; tadžikistansko: Сирдарё, kazahstansko: Сырдария, arabsko: سيحون; uzbekistansko: Sirdaryo), tudi Syrdarya ali Sirdaryo, je reka v Srednji Aziji, včasih znana kot Jahartes ali Yaxartes iz starogrškega imena Ἰαξάρτης.
Poglej Aralsko jezero in Sir Darja
Slano jezero
Slano jezero je zaprto vodno telo, ki vsebuje veliko koncentracijo soli (navadno natrijevega klorida) in drugih raztopljenih mineralov, znatno višjo od večine jezer (pogosto opredeljeno z najmanj tri grame soli na liter).
Poglej Aralsko jezero in Slano jezero
Som
Som je sladkovodna riba iz družine pravih somov.
Poglej Aralsko jezero in Som
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Aralsko jezero in Srednja Azija
Sud
Sud (arabsko Sadd / سد /-pregrada, jez – tudi s-Sudd ali al-Sudd) je veliko močvirje v Južnem Sudanu, ki ga oblikuje Bahr Džabal, del Belega Nila.
Poglej Aralsko jezero in Sud
Taras Ševčenko
Taras Grigorovič Ševčenko (Тара́с Григо́рович Шевче́нко), ukrajinski pesnik, pisatelj, umetnik, politik in tudi folklorist ter etnograf,* 9. marec 1814, † 10. marec 1861.
Poglej Aralsko jezero in Taras Ševčenko
Terminologija Irana in Perzije
Karta moderne države Iran Terminologija "Irana" in "Perzije" pogosto predstavlja spor glede imenovanja v zahodnem svetu, odnosno problem glede razumevanja politične, zgodovinske, geografske in kulturne terminologije, ki jo označujeta ta naziva.
Poglej Aralsko jezero in Terminologija Irana in Perzije
Trasimensko jezero
Trasimensko jezero (italijansko Lago Trasimeno, latinsko Trasumennus, etruščansko Tarśmina) je jezero v pokrajini Perugia, v deželi Umbrija v Italiji na meji s Toskano.
Poglej Aralsko jezero in Trasimensko jezero
Turansko nižavje
Opuščena ladja na nekdanjem dnu Aralskega jezera Topografski zemljevid Turanskega nižavja in preostalih delov Srednje Azije Turansko nižavje je obširna planjava oz.
Poglej Aralsko jezero in Turansko nižavje
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Aralsko jezero in Turčija
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Aralsko jezero in Turkmenistan
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Aralsko jezero in Ulug Beg
Urmijsko jezero
Urmijsko jezero je plitvo in zelo slano endoreično jezero, ki leži v višavju zahodno od Tabriza na severozahodu Irana.
Poglej Aralsko jezero in Urmijsko jezero
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Aralsko jezero in Uzbekistan
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Poglej Aralsko jezero in Veliki Iran
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Aralsko jezero in Voda
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Aralsko jezero in Zahodni turški kaganat
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Aralsko jezero in Zgodovina Irana
Zlata nežica
Zlata nežica (znanstveno ime Sabanejewia aurata) je sladkovodna riba iz družine činkelj.
Poglej Aralsko jezero in Zlata nežica
1 E12 m³
Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 1012 m3 in 1015 m3.
Poglej Aralsko jezero in 1 E12 m³
Prav tako znan kot Aralsko morje.