Hitreje kot brskalnik!
67 odnosi: Abu Nasr Mansur, Ahmed ibn Fadlan, Al Hvarizmi, Al-Biruni, Al-Valid I., Algoritem, Amu Darja, Azija, Čad (jezero), Čagatajski kanat, Baškirji, Balhaško jezero, Barsakelmes, Džoči, Evrazijska stepa, Geografija Kazahstana, Geografija Kirgizistana, Geografija Rusije, Geografija Uzbekistana, Gladki jeseter, Hazari, Hivski kanat, Horezm, Ibn Batuta, Jezero, Karakalpaki, Karakum, Kazaška stepa, Kazahstan, Kušansko cesarstvo, Merv, Mongolsko cesarstvo, Morje, Notranja delta, Ocean Tetida, Paratetida, Parti, Prvi turški kaganat, Rdeča Hrvaška, Sabljarka, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Seznam ekoloških vsebin, Seznam jezer, Seznam okoljevarstvenih katastrof, Seznam rek po dolžini, Sibirija, Sir Darja, Slano jezero, Som, ..., Srednja Azija, Sud, Taras Ševčenko, Terminologija Irana in Perzije, Trasimensko jezero, Turansko nižavje, Turčija, Turkmenistan, Ulug Beg, Urmijsko jezero, Uzbekistan, Veliki Iran, Voda, Zahodni turški kaganat, Zgodovina Irana, Zlata nežica, 1 E12 m³. Razširi indeks (17 več) »
Abu Nasr Mansur
Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.
Novo!!: Aralsko jezero in Abu Nasr Mansur · Poglej več »
Ahmed ibn Fadlan
Ahmed ibn Fadlān ibn al-'Abbās ibn Rāšid ibn Hammād (arabsko: أحمد بن فضلان بن العباس بن راشد بن حماد), arabski pisec in popotnik iz 10.
Novo!!: Aralsko jezero in Ahmed ibn Fadlan · Poglej več »
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12. stoletje) Mohamed ben Musa al Madžusi (potomec nekega Magijca) Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi (arabsko أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), perzijski matematik, astronom in geograf, * 780, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj Uzbekistan, † 850.
Novo!!: Aralsko jezero in Al Hvarizmi · Poglej več »
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.
Novo!!: Aralsko jezero in Al-Biruni · Poglej več »
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23. februar 715.
Novo!!: Aralsko jezero in Al-Valid I. · Poglej več »
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Novo!!: Aralsko jezero in Algoritem · Poglej več »
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Novo!!: Aralsko jezero in Amu Darja · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Aralsko jezero in Azija · Poglej več »
Čad (jezero)
Čad je jezero v Srednji Afriki, ki se nahaja v zaprti kotlini ob južnem robu Sahare, v polsuhem Sahelu.
Novo!!: Aralsko jezero in Čad (jezero) · Poglej več »
Čagatajski kanat
Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.
Novo!!: Aralsko jezero in Čagatajski kanat · Poglej več »
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Novo!!: Aralsko jezero in Baškirji · Poglej več »
Balhaško jezero
Balhaško jezero (Балқаш көлі, Озеро Балхаш, Ozero Balhaš) je delno slano endoreično jezero, ki leži južno od Kazaškega višavja na vzhodu Kazahstana v Srednji Aziji, s površino 18.200 km² eno največjih azijskih jezer in 15.
Novo!!: Aralsko jezero in Balhaško jezero · Poglej več »
Barsakelmes
Zemljevid Aralskega jezera leta 1960 Barsakelmes je nekdanji otok v Aralskem jezeru.
Novo!!: Aralsko jezero in Barsakelmes · Poglej več »
Džoči
Džoči (Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Novo!!: Aralsko jezero in Džoči · Poglej več »
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Novo!!: Aralsko jezero in Evrazijska stepa · Poglej več »
Geografija Kazahstana
Kazahstan je v Srednji Aziji in Vzhodni Evropi na, s površino približno 2.724.900 kvadratnih kilometrov pa več kot dvakratnik skupne velikosti drugih štirih držav Srednje Azije.
Novo!!: Aralsko jezero in Geografija Kazahstana · Poglej več »
Geografija Kirgizistana
Kirgizistan je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Aralsko jezero in Geografija Kirgizistana · Poglej več »
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Novo!!: Aralsko jezero in Geografija Rusije · Poglej več »
Geografija Uzbekistana
Uzbekistan je država v Srednji Aziji, ki leži med Aralskim jezerom na severu in gorovjem Pamir na jugovzhodu.
Novo!!: Aralsko jezero in Geografija Uzbekistana · Poglej več »
Gladki jeseter
Gladki jeseter (znanstveno ime Acipenser nudiventris) je vrsta rib iz družine jesetrov.
Novo!!: Aralsko jezero in Gladki jeseter · Poglej več »
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Novo!!: Aralsko jezero in Hazari · Poglej več »
Hivski kanat
Hivski kanat (uzbeško خیوه خانلیگی, Hiva Honligi, perzijsko خانات خیوه) je bila od leta 1511 do 1920, razen v obdobju med afšaridsko okupacijo od leta 1740 do 1746, turška država v Centralni Aziji v zgodovinski pokrajini Horezm.
Novo!!: Aralsko jezero in Hivski kanat · Poglej več »
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Novo!!: Aralsko jezero in Horezm · Poglej več »
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24. februar 1304, Tanger, Maroko, † 1377, Maroko.
Novo!!: Aralsko jezero in Ibn Batuta · Poglej več »
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Novo!!: Aralsko jezero in Jezero · Poglej več »
Karakalpaki
Karakalpaki so turška (kipčaška) etnična skupina iz Karakalpakstana v severnozahodnem Uzbekistanu.
Novo!!: Aralsko jezero in Karakalpaki · Poglej več »
Karakum
Karakum, tudi Kara-Kum ali Gara-Gum (turkmensko Garagum), je puščava v Centralni Aziji.
Novo!!: Aralsko jezero in Karakum · Poglej več »
Kazaška stepa
Kazaška stepa (kazaško Qazaq dalasy, Қазақ даласы tudi Uly dala, даly dala 'Velika stepa'), imenovana tudi velika Dala, ekoregija, palearktičnih zmernih travišč, savanskih in grmičastih biomov, je široko območje odprtih travišč v severnem Kazahstanu in sosednjih delih Rusije, ki se razprostira na vzhodu Pontske stepe in na zahodu stepe doline Emin, s katero je del Evrazijske stepe.
Novo!!: Aralsko jezero in Kazaška stepa · Poglej več »
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Novo!!: Aralsko jezero in Kazahstan · Poglej več »
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str. 7.) je bilo asinkretično cesarstvo, ki so ga v 1.
Novo!!: Aralsko jezero in Kušansko cesarstvo · Poglej več »
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12. stoletju nekaj časa največje mesto na svetu.. Pridobljeno 7. oktobra 2014. Prostor starodavnega Merva je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Aralsko jezero in Merv · Poglej več »
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Novo!!: Aralsko jezero in Mongolsko cesarstvo · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Aralsko jezero in Morje · Poglej več »
Notranja delta
Notranja delta je posebna rečna delta, ko reka preide skozi depresijo ali dolino ali konča v kotlini, iz katere ne izteka noben vodotok.
Novo!!: Aralsko jezero in Notranja delta · Poglej več »
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Novo!!: Aralsko jezero in Ocean Tetida · Poglej več »
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Novo!!: Aralsko jezero in Paratetida · Poglej več »
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Novo!!: Aralsko jezero in Parti · Poglej več »
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u. 552) in njegovega brata Istemija v Notranji Aziji.
Novo!!: Aralsko jezero in Prvi turški kaganat · Poglej več »
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Novo!!: Aralsko jezero in Rdeča Hrvaška · Poglej več »
Sabljarka
Sabljarka (znanstveno ime Pelecus cultratus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.
Novo!!: Aralsko jezero in Sabljarka · Poglej več »
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Novo!!: Aralsko jezero in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: Aralsko jezero in Seldžuki · Poglej več »
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Novo!!: Aralsko jezero in Seznam ekoloških vsebin · Poglej več »
Seznam jezer
Seznam jezer abecedno urejen po celinah.
Novo!!: Aralsko jezero in Seznam jezer · Poglej več »
Seznam okoljevarstvenih katastrof
Ta stran je seznam okoljevarstvenih katastrof.
Novo!!: Aralsko jezero in Seznam okoljevarstvenih katastrof · Poglej več »
Seznam rek po dolžini
Nil Seznam rek po dolžini.
Novo!!: Aralsko jezero in Seznam rek po dolžini · Poglej več »
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Novo!!: Aralsko jezero in Sibirija · Poglej več »
Sir Darja
Cestni most čez Sir Darjo med Urgenčem in Buharo Sir Darja (perzijsko: سيردريا; tadžikistansko: Сирдарё, kazahstansko: Сырдария, arabsko: سيحون; uzbekistansko: Sirdaryo), tudi Syrdarya ali Sirdaryo, je reka v Srednji Aziji, včasih znana kot Jahartes ali Yaxartes iz starogrškega imena Ἰαξάρτης.
Novo!!: Aralsko jezero in Sir Darja · Poglej več »
Slano jezero
Slano jezero je zaprto vodno telo, ki vsebuje veliko koncentracijo soli (navadno natrijevega klorida) in drugih raztopljenih mineralov, znatno višjo od večine jezer (pogosto opredeljeno z najmanj tri grame soli na liter).
Novo!!: Aralsko jezero in Slano jezero · Poglej več »
Som
Som je sladkovodna riba iz družine pravih somov.
Novo!!: Aralsko jezero in Som · Poglej več »
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Novo!!: Aralsko jezero in Srednja Azija · Poglej več »
Sud
Sud (arabsko Sadd / سد /-pregrada, jez – tudi s-Sudd ali al-Sudd) je veliko močvirje v Južnem Sudanu, ki ga oblikuje Bahr Džabal, del Belega Nila.
Novo!!: Aralsko jezero in Sud · Poglej več »
Taras Ševčenko
Taras Grigorovič Ševčenko (Тара́с Григо́рович Шевче́нко), ukrajinski pesnik, pisatelj, umetnik, politik in tudi folklorist ter etnograf,* 9. marec 1814, † 10. marec 1861.
Novo!!: Aralsko jezero in Taras Ševčenko · Poglej več »
Terminologija Irana in Perzije
Karta moderne države Iran Terminologija "Irana" in "Perzije" pogosto predstavlja spor glede imenovanja v zahodnem svetu, odnosno problem glede razumevanja politične, zgodovinske, geografske in kulturne terminologije, ki jo označujeta ta naziva.
Novo!!: Aralsko jezero in Terminologija Irana in Perzije · Poglej več »
Trasimensko jezero
Trasimensko jezero (italijansko Lago Trasimeno, latinsko Trasumennus, etruščansko Tarśmina) je jezero v pokrajini Perugia, v deželi Umbrija v Italiji na meji s Toskano.
Novo!!: Aralsko jezero in Trasimensko jezero · Poglej več »
Turansko nižavje
Opuščena ladja na nekdanjem dnu Aralskega jezera Topografski zemljevid Turanskega nižavja in preostalih delov Srednje Azije Turansko nižavje je obširna planjava oz.
Novo!!: Aralsko jezero in Turansko nižavje · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Aralsko jezero in Turčija · Poglej več »
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Novo!!: Aralsko jezero in Turkmenistan · Poglej več »
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27. oktober 1449, Samarkand na poti v Meko.
Novo!!: Aralsko jezero in Ulug Beg · Poglej več »
Urmijsko jezero
Urmijsko jezero je plitvo in zelo slano endoreično jezero, ki leži v višavju zahodno od Tabriza na severozahodu Irana.
Novo!!: Aralsko jezero in Urmijsko jezero · Poglej več »
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Aralsko jezero in Uzbekistan · Poglej več »
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Novo!!: Aralsko jezero in Veliki Iran · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Aralsko jezero in Voda · Poglej več »
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Novo!!: Aralsko jezero in Zahodni turški kaganat · Poglej več »
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Novo!!: Aralsko jezero in Zgodovina Irana · Poglej več »
Zlata nežica
Zlata nežica (znanstveno ime Sabanejewia aurata) je sladkovodna riba iz družine činkelj.
Novo!!: Aralsko jezero in Zlata nežica · Poglej več »
1 E12 m³
Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 1012 m3 in 1015 m3.
Novo!!: Aralsko jezero in 1 E12 m³ · Poglej več »
